Iskanje: peščena
sobota, 13. december
Se odpravljate v tujino? Nikar ne delajte teh napak
Naj si bo aktiven oddih na belih strminah, uživanje na peščenih plažah ali raziskovanje zanimivih krajev – na pot se vedno odpravite dobro pripravljeni.
četrtek, 11. december
V torek zvečer smo prijadrali do otoka Nendo na Salomonovih otokih. V temi si nisem upal iskati poti skozi ozke prelive med otoki in koralnimi grebeni, saj navtične karte tukaj niso zelo natančne. Zaspan sem bil, zato sem se odločil, da bomo do jutra počakali kar na morju v zavetrju otoka, ne da bi sidrali. Zavil sem k otoku in pospravil jadra. Med pospravljanjem jader pa sem se dovolj zbudil, da sem si premislil glede nočnega postanka. Zagnal sem motor in naredili smo še dvourni krog okoli otoka Malo, da smo prišli na sever Nenda, od koder je veliko bolj preprost vstop v zaliv pri Lati. Lata je glavno mestece vzhodnih Salomonovih otokov in eno od petih pomorskih vstopnih točk za vstop v državo z jadrnico. Ponoči smo sidro spustili na vzhodni strani zaliva v mirnem zalivčku nasproti Late. Dopoldne smo v skladu z dogovorom dobili obisk prijaznih uradnikov carine in imigracije. V eni uri smo opravili vstopne formalnosti, le carinskih dokumentov še nisem dobil in mi je carinik obljubil, da mi jih bo poslal po elektronski pošti. Popoldne nas je ravnateljica Hilda povabila na ogled svoje srednje tehniške šole in dijaškega naselja, ki je postavljeno nad zalivčkom, kjer smo sidrali. Preostanek dneva smo namenili sprehodu in teku po z bujnim gozdom poraščeni okolici. Na ta konec zaliva je še pred nekaj leti vodila cesta, potem pa je narasla reka pred leti podrla most, po cesti so se nehali voziti avti in cesto si je spet prisvojila džungla. Po nekdanji cesti zdaj med grmovjem in drevesi vodi le še ozka stezica, po kateri otroci iz okoliških vasi hodijo v šolo. Zvečer smo na barki pogostili ravnateljičino družino, ki je s kanujem prišla na obisk in so nam zaželeli dobrodošlico ter s seboj prinesli cvetje in zelenjavo. V četrtek smo šli z našim gumenjakom na izlet čez zaliv do glavnega naselja Lata in se po peščeni cesti polni velikih luž sprehodili po mestecu s skromnimi hiškami. Spet lahko napišem, da imajo skoraj vse, kar imajo veliki, le da so banka, pošta, trgovine, bolnišnica, policija … v skromnih, majhnih hiškah ali kontejnerjih. Le nogometno igrišče imajo v velikosti, kot smo ga navajeni pri nas. Imajo tudi letališče, smučarske skakalnice pa na otoku nismo videli. Popoldne smo se želeli vrniti čez zaliv proti Skokici, pa nas je v pristanišču pričakal okrepljen veter, ki je dvignil metrske bele valove, čez katere bi postala plovba z malim gumenjakom in štirimi ljudmi na krovu kar huda pustolovščina. Robert, Nina in Zlata so se zato na obali raje dogovorili z enim od domačinov, da jih je 3 milje čez zaliv odpeljal z ribiškim čolnom. Z našim gumenjakom je bila plovba čez valove z le eno osebo na čolnu še vedno živahna, a veliko hitrejša in bolj suha, kot bi bila s kompletno posadko. V zalivčku so se nam na katamaranu pridružili izraelski jadralci, s katerimi smo se srečali na Vanuatuju in si potem preko mailov izmenjevali informacije o formalnostih in sidriščih na poti. Z Zlato sva se odzvala povabilu na pijačo. Pogovarjali smo se sicer večinoma o jadranju, a se nisem mogel premagati in sem jih povprašal po njihovem mnenju o vojnah, ki jih ima Izrael s Palestinci in drugimi državami v okolici. Njihov pogled na problematiko je popolnoma drugačen kot naš in Izraelci zdaj samo osvobajajo ozemlja, ki naj bi bila nekoč že njihova in so jih v preteklih stoletjih zasedli muslimani. Še posebej ostra ali divja je bila žena enega od jadralcev, ki bi pobila kar vse v bližnji in daljni okolici Izraela. Mož jo je miril, a brez uspeha. Jezna je bila, ker so bila zaradi izmenjave raket med Izraelom in Iranom zaprta letališča v Izraelu in je morala zato podaljšati obisk na jadrnici in v nedogled prestaviti vrnitev z letalom domov. Izraelci so s katamaranom na poti okoli sveta, na zadnjem delu pa jih pot med otoki vodi skozi pretežno muslimanske države, zato se na poti proti Izraelu verjetno ne bodo veliko ustavljali. V petek smo skupaj z Izraelci navsezgodaj odjadrali proti zahodu, proti 210 milj oddaljenemu otoku Santa Ana. Vzhodnika smo imeli med 15 in 25 vozli in lepo smo metuljčkali z vetrom in se guncali po dvometrskih valovih. Pričakoval sem, da bodo Izraelci na katamaranu s krmnim vetrom vsaj toliko hitri kot mi, a so jadrali počasneje in smo jih popoldne izgubili za obzorjem. Ponoči smo prijadrali do neviht, ki so vseskozi razsvetljevale nebo okoli nas, a so bile dovolj daleč od nas, da nas niso motile pri jadranju. Le veter so preusmerjale vsaka malo po svoje od severovzhoda do jugovzhoda in temu sem prilagajal tudi našo smer jadranja. Proti jutru pa je vreme začelo divjati in je krepko skočilo iz okvirov, ki so jih obetale vremenske napovedi. Divje plohe in nevihte so se spravile nad nas in okrepile veter nad 30 vozlov. Avtopilot se je vse pogosteje izklapljal. Zamujal sem s krajšanjem jader, a mi je na koncu vendarle nekako uspelo pospraviti glavno jadro z jambora, ne da bi se strgalo na križih. Nastradal je le radarski odbojnik, ki ga je s seboj odnesel viharni veter. Dopoldne se je veter med nevihtami okrepil nad 40 vozlov in jadrali smo le še s petino genove. Vseskozi je hudo lilo z neba, valovi so se dvignili na 4–5 metrov in avtopilot temu ni bil kos. Vse več sem moral krmariti ročno, zunaj na dežju. Krepko je deževalo, da se je videlo le nekaj deset metrov okoli barke, grmelo, bliskalo … Zadnjih 20 milj pred Santa Ano so se nevihte, ki so vseskozi prihajale od zadaj, še okrepile in sunki vetra so presegali 50 vozlov, zato sem do konca zvil genovo in zagnal motor. Itak smo že samo na jambor dosegali več kot 6 vozlov hitrosti, a krmarjenje med valovi je bilo s pomočjo motornega pogona vseeno lažje. Strah me je bilo, da bo viharni veter odtrgal platneno streho biminija nad kokpitom, a je na srečo zdržala. Pred Santa Ano se je izpela še zadnja nevihta, zavil sem v desno in iz velikih valov smo se umaknili v čudovito mirno zavetje otoka in v zalivu med koralnimi grebeni sredi dneva spustili sidro. Zlata, Nina in Robert so bili preveč utrujeni od valovite poti in so popoldne ostali na barki, jaz pa sem se vendarle odpravil na krajši sprehod po otoku in v skladu z običaji pri Johnu, poglavarju vasi, izprosil dovoljenje za pristanek in za obisk otoka. Ponoči so v zaliv prijadrali tudi Izraelci, ki jim vreme v zadnjem delu poti prav tako ni prizanašalo in jim je veter vzel nekaj blazin in opreme iz kokpita. < Vanuatu Nadaljevanje 28.12.2025 Knjige Mirana Tepeša o dosedanjih podvigih Proti soncu Naš legendarni skakalec in jadralec Miran Tepeš se je v začetku novembra vrnil s svojega drugega potovanja okoli sveta. Celotno pot je preplul v dveh etapah. Prva se je pričela v Izoli v letu 2010. Po spletu okoliščin se je popotovanje po svetu zasukalo drugače, kot je to sprva načrtoval, NAKUP Z vetrom Mnogi jadralci, ki prvič objadrajo svet, po vrnitvi izjavijo, da so na poti našli samega sebe, Miran Tepeš pa ima bolj zanimiv odgovor: " Na poti nisem našel samega sebe, ker se tudi nisem iskal, sem pa zato videl veliko morja in nekaj zanimivih dežel." Na poti okoli sveta je preplul kar 26.541 navtičnih milj. NAKUP Veliki trije Knjiga Veliki trije je že tretji jadralski potopis Mirana Tepeša. V njej je opisano jadranje mimo znamenitih treh južnih rtov: rta Horn, rta Leeuwin in Rta dobrega upanja, jadranje čez južni Pacifik od Francoske Polinezije do Čila, jadranje do in okoli Avstralije ter Tasmanije in samostojno jadranje čez Indijski ocean. NAKUP Z jadrnico čez Arktiko Knjiga je jadralski potopis z zelo drugačne in zahtevne morske poti po ledenih morjih, med odročnimi otoki. V knjigi so na 256 straneh opisane dogodivščine s poti čez Arktiko in popestrene s 383 barvnimi fotografijami in zemljevidi. V prvem delu je opisana pot z jadrnico od Istre ... NAKUP Miran Tepeš Miran Tepeš bo letos poskusil izpeljati podvig, ki ga je do sedaj uspelo izvesti le redkim jadralcem na svetu. Iz Atlantika namerava zapluti v Tihi ocean skozi prehod imenovan Severozahodni prehod. Prehod je plovna pot skozi Arktični ocean vzdolž obale Severne Amerike. Prehod je večino leta zamrznjen in ga je možno prepluti le v redkih poletnih obdobjih, ko se arktični led stopi oziroma pomakne dovolj severno, da je plovba možna. Miran Tepeš pluje z litijevimi baterijami BlueCell. Na krovu ima tri bateriji Bluecell 100Ah12V s kapaciteto 3x100 Ah, ki tehtajo zgolj po 12 kg in imajo življenjsko dobo 3000 ciklov - globokih praznjenj. Besedilo in fotografije: Miran Tepeš
torek, 11. november
Maja Drolec: Mnenje o knjigi Vanja Radaljac; Prst v prekatu Litera, 2024 Vanja Radaljac je komparativistka, kritičarka (Delo, Literatura, Airbeletrina, Radio Ars), prevajalka in prozaistka. Prvenec, roman Polka s peščenih bankin, je izdala leta 2014 pri založbi LUD Literatura. Druga knjiga, hibridno esejistično-prozaistično delo z naslovom Puščava, klet, katakombe (2026, Litera). Pri pisanju – tako kritik kot publicističnih […]
sreda, 5. november
Otok v velikosti nogometnega igrišča, na katerem živi okoli 300 ljudi
Na haitijskem otočju se nahaja Caye Sable – peščeni otoček, ki je po površini velik približno toliko kot eno nogometno igrišče. Kljub svoji majhnosti
torek, 28. oktober
Alicante je slikovito mesto na jugovzhodni obali Španije in velja za eno bolj priljubljenih španskih turističnih središč. Leži ob Sredozemskem morju na obali Costa Blanca, ki je znana po svojih čudovitih peščenih plažah in kristalno čistem morju. Alicante ima prijetno sredozemsko podnebje, z milimi zimami in vročimi, suhimi poletji, zaradi česar je priljubljena destinacija skozi […] Preberi več The post Alicante v 7 dneh: od peščenih plaž, gradu in tapasov appeared first on Vandraj .
torek, 21. oktober
Si kot zlata ribica. Ustvarjaš peščene gradove. Veseliš se novega jutra. (V.R.)
sreda, 15. oktober
Prepovedani otok je otok Severni Sentinel in se nahaja v Bengalskem zalivu, nedaleč od obal Indije in Tajske, in s svojim turkiznim morjem in peščenimi plažami vabi k uživanju. Vendar je skrivnostni otok turistom prepovedan za obisk, in to zaradi zelo nenavadnega razloga. Namreč, tega otoka ni mogoče raziskati, ker je dom enega najnevarnejših plemen […] Objava Poznate prepovedani otok, kjer domorodci ubijejo vsakogar, ki se jim približa? se je pojavila na Vse za moj dan .
Med letošnjo plovbo s severa na jug Jadrana smo se zasidrali v izjemno lepem zalivu na otoku Murvenjak v Šibeniški regiji. Majhen otok Murvenjak ne obeta veliko, če ga ne pogledamo od blizu ali iz zraka. Na pomorskih kartah ima vidna dva zaliva, v katerih bi se le redko kdo zasidral. Ko se mu približamo, pa je zgodba povsem drugačna. Otok leži južno od večjega in bolje poznanega otoka Vrgada. Med njima so številne ribogojnice, ki odvračajo od plovbe mimo otoka. V dolžino meri vsega 1,5 km, a ima tri izjemno lepe zalive, v katerih lahko sidramo. Dva zaliva sta na zahodni strani, ena pa leži na skrajni jugovzhodni strani otoka. V obeh zahodnih zalivih, od katerih eden leži na severni strani in je zaščiten pred južnimi vetrovi in drugi, ki leži na južni strani zaliva in je dobro zaščiten pred severnimi vetrovi, je peščeno dno. V obeh je lepo turkizno morje, ki je idealno za poletno kopanje, v lepem vremenu pa tudi za prenočevanje. Videoposnetek zalivov iz zraka Več o vseh treh zalivih (lokacija, globina, zaščita pred vetrom): Murvenjak N Murvenjak W Murvenjak S
sreda, 8. oktober
Portorož je eno najbolj znanih slovenskih obmorskih mest, ki ga večina pozna kot središče turizma, zabave in sprostitve. A za bliščem hotelov in peščenih plaž […] The post Portorož znamenitosti: Forma Viva, skladišče soli in druge točke appeared first on notranjskoprimorske.si .
petek, 3. oktober
Nemogoče ne obstaja: Nemka želi preteči 10 tisoč kilometrov skozi deset puščav
Maraton? Za Tanjo Braun je to zgolj ogrevanje. 50-letna Nemka iz Heidelberga se je podala na izjemen življenjski projekt: v petih letih želi preteči kar 10 tisoč kilometrov skozi deset najbolj neizprosnih puščav sveta. Vsak dan ultramaraton, skozi pesek, vročino, peščene viharje, in to skoraj povsem sama.
sreda, 24. september
Bo peščena ura prinesla Deželaku klic s sinom Matejem?