Iskanje: robert

sobota, 13. december

Potem ko so v petek izpustili iz pripora 21-letnega osumljenca za napad na Aleša Šutarja oktobra v Novem mestu, je premier Robert Golob danes sklical sestanek s predstavniki pristojnih ministrstev in organov. Pozval jih je k transparentnosti in tekočem obveščanju javnosti, so povedali v njegovem kabinetu. Preiskava se nadaljuje. Po podatkih kabineta predsednika vlade se [...] The post Zaradi izpustitve osumljenca za napad v Novem mestu krizni sestanek pri Golobu appeared first on Strogo Zaupno .
Potem ko so v petek izpustili iz pripora 21-letnega osumljenca za napad na Aleša Šutarja oktobra v Novem mestu, je premier Robert Golob danes sklical sestanek s predstavniki pristojnih ministrstev in organov. Pozval jih je k transparentnosti in tekočem obveščanju javnosti, so povedali v njegovem kabinetu. Preiskava se nadaljuje. Po podatkih kabineta predsednika vlade se […] The post Po izpustitvi osumljenca za napad v Novem mestu sestanek pri Golobu appeared first on Lokalec.si .
SlovenijaN1pred 8 dnevi
Slika članka
Zaradi izpustitve osumljenca sestanek pri premierju Golobu
Dan po tem, ko je novomeško okrožno sodišče iz pripora izpustilo edinega osumljenca za napad na pokojnega Aleša Šutarja, je premier Robert Golob sklic
ZanimivostiSvet24pred 8 dnevi
Slika članka
Tožilstvo: Da za Šutarjevo smrt ne bi odgovarjal nihče, se ne bo zgodilo
Premier Robert Golob po izpustitvi osumljenca za napad na Aleša Šutarja sklical sestanek in pozval k transparentni preiskavi ter obveščanju javnosti.
Piše: Vida Kocjan Zoran Janković, dolgoletni župan Ljubljane in predsednik propadle stranke Pozitivna Slovenija, postaja simbol sistemske korupcije. Zoper župana se namreč vrstijo obtožbe o korupciji, zlorabi položaja in nepotizmu. Pod vlado Roberta Goloba pa niti ne skrivajo več, da je v bistvu Janković tisti, ki vleče niti iz ozadja. Boter torej. Jankovićeva karierna pot […] The post Bo največjega tranzicijskega in političnega kriminalca končno ujela roka pravice? appeared first on Demokracija .
SlovenijaReporterpred 8 dnevi
Slika članka
Eriko Žnidaršič spravite na profesionalni nivo, ki pritiče javnemu servisu
Erika Žnidaršič lahko še do konca življenja vodi TV oddaje, pa ne bo skritizirala toliko oblastnikov, kot sem jih jaz. Tokrat se moram lotiti očitno bolj kot ne »popravkov«, ker sem v kolumnah grešila, a skrbi me, da je tudi premier Robert Golob. Grešila

petek, 12. december

Slika članka
Demokrati objavili nove fotografije Epsteina, na njih tudi Trump in Clinton
Vodilni demokrat v odboru za vladni nadzor Robert Garcia je ob objavi fotografij izjavil, da so od Epsteinove zapuščine dobili skupaj 95.000 fotografij, v prihodnje pa jih bodo objavili še več.
SlovenijaN1pred 9 dnevi
Slika članka
Po izpustitvi Jurkoviča tudi Janša premierja poziva k odstopu. Kaj pravijo v Golobovem kabinetu?
V kabinetu predsednika vlade Roberta Goloba izpustitve Sabrijana Jurkoviča, ki je bil v priporu zaradi suma napada na Novomeščana Aleša Šutarja, ne ko
Piše: Celjski glasnik Kako blizu so volitve in kako strah je slovensko levico, da ponovno ne bi dobila v upravljanje državne pogače, kažejo s tem, da so aktivirali posameznike, ki že sejejo strah med ljudi. Eden takšnih je prav gotovo Primož Cirman, ki ga je sicer Robert Golob razglasil za najboljšega raziskovalnega novinarja, a s […] The post Dr. Žiga Turk v odgovor Mladini in Primožu Cirmanu: “Mene ni pa nič strah Janše” appeared first on Demokracija .
SlovenijaSiol.netpred 9 dnevi
Slika članka
Kibernetski napad na MZEZ: Sledi vodijo k Rusiji
Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) je bilo pred dnevi tarča kibernetskega napada, v katerem so napadalci po neuradnih informacijah vdrli tudi v elektronsko pošto funkcionarjev in uradnikov vlade. Vdor se je zgodil dobre tri mesece pred parlamentarnimi volitvami, ob koncu mandata vlade Roberta Goloba – v času, ko je Slovenija sprejela več zunanjepolitičnih odločitev, ki niso bile po volji nekaterim tujim državam. Po navedbah virov naj bi bil napad tokrat usmerjen predvsem v pridobivanje elektronske pošte z vladnih strežnikov, ki bi jo lahko razširjali v Sloveniji in tujini, kar dogajanju daje tudi notranjepolitični kontekst, poroča portal Necenzurirano.si. Kot navajajo, bi takšen tip vdora – z dostopom do interne komunikacije vlade – lahko šel na roko tudi opoziciji na čelu s SDS, ki je bila v zadnjih dveh letih izrazito kritična do dela zunanjega ministrstva in ministrice Tanje Fajon. Na zunanjem ministrstvu so za STA zanikali medijsko poročanje, da naj bi bili pred dnevi tarča hekerskega napada. Na uradu za informacijsko varnost (URSIV) so medtem potrdili, da so bili o incidentu na ministrstvu uradno obveščeni, saj naj bi jih o njem obvestil urad za varovanje tajnih podatkov, kateremu naj bi ministrstvo priglasilo incident.
SlovenijaDelopred 9 dnevi
Slika članka
Biščak: Robert Golob je trenutno edini, ki lahko prepreči Janševo vlado
Pri tistih volivcih, ki volijo racionalno in taktično, je Robert Golob edina izbira, ki lahko prepreči vlado stranke SDS in Janeza Janše.
SlovenijaDružinapred 9 dnevi
VATIKAN Leon XIV. je 4. decembra sprejel igralca Roberta Benignija in si ogledal odlomke njegovega monologa o sv. Petru »Peter, človek v vetru«, posnetega v sodelovanju z vatikanskimi mediji in predvajanega 10. decembra na Rai1. Papež je komentiral: »Kako lepo, da govorite o ljubezni.« Z Benignijem sta govorila o filmih, kot je Življenje je lepo, pa tudi o sv. Petru, Dantejevi Božanski komediji in Avguštinovih Izpovedih. I. V.

četrtek, 11. december

SlovenijaNova24TVpred 10 dnevi
Slika članka
Preplačana dolgotrajna oskrba in upokojenski domovi, ki si manejo roke
Vlada Roberta Goloba bi morala odstopiti zaradi vrste afer in spodletelih projektov, ki so se zvrstili v iztekajočem mandatu. Če ne zaradi drugega, zaradi katastrofalno spodletelega uvajanja dolgotrajne oskrbe. Plačevanje za to je bilo uvedeno še ...
V naslednjih dneh bo prišlo do zamenjave v sama vrhu Generalštaba Slovenske vojske. Dosedanjega načelnika generalpodpolkovnika Roberta Glavaša, ki se bo upokojil, bo v ponedeljek nasledil brigadir mag. Boštjan Močnik. Na predlog Ministrstva…
SlovenijaReporterpred 10 dnevi
Slika članka
Je na levici mogoče uspeti tudi brez Kučanovega blagoslova? (PODKAST)
Kakšno je politično ozadje obglavljenega Titovega kipa v Velenju. Zakaj so žrtvovali šefa KPK Roberta Šumija. Se bo Prebiliču obrestovalo soliranje na volitvah. Kakšno je v resnici politično ozadje obglavljenega kipa Josipa Broza Tita v Velenju. Zakaj so
SlovenijaSiol.netpred 10 dnevi
Slika članka
Vlada za novega načelnika Generalštaba Slovenske vojske imenovala Boštjana Močnika
Vlada je na današnji seji na predlog ministra za obrambo Boruta Sajovica za novega načelnika Generalštaba Slovenske vojske (SV) imenovala brigadirja Boštjana Močnika. Dosedanji poveljnik sil SV Močnik bo kot deseto ime na čelu Generalštaba nadomestil generalpodpolkovnika Roberta Glavaša, ki ga je vlada danes zaradi upokojitve razrešila.
SlovenijaDelopred 10 dnevi
Slika članka
Generalštab Slovenske vojske ima novega poveljnika
Na čelu Generalštaba bo Boštjan Močnik kot deseto ime nadomestil generalpodpolkovnika Roberta Glavaša.
SlovenijaNova24TVpred 10 dnevi
Slika članka
Golobova vlada ukinila nadzor, cene medicinske opreme letijo v nebo
Vlada Roberta Goloba je sprejela celo vrsto škodljivih ukrepov, pri čemer je bil eden najbolj škodljivih ukinitev vladnega urada za cenovno evidenco medicinskih pripomočkov in opreme. Urad so nadomestili z novim, ki problema kronično preplačane me...
Piše: Vida Kocjan Poročali smo že, da je vlada na torkovi seji sprejela predlog o udeležbi delavcev pri dobičku. Po naših podatkih je imelo zadržke do tega zakona ministrstvo za finance, zadržke ima tudi služba vlade za zakonodajo. Robert Golob pa je, kot kaže, zakon izsilil tudi mimo Ekonomsko-socialnega sveta (ESS). Povedano drugače: predlog zakona […] The post Golobovi prevarantski bombončki: Udeležbe delavcev pri dobičku bi bila v resnici deležna le peščica zaposlenih appeared first on Demokracija .
RumenoeNavtikapred 10 dnevi
V torek zvečer smo prijadrali do otoka Nendo na Salomonovih otokih. V temi si nisem upal iskati poti skozi ozke prelive med otoki in koralnimi grebeni, saj navtične karte tukaj niso zelo natančne. Zaspan sem bil, zato sem se odločil, da bomo do jutra počakali kar na morju v zavetrju otoka, ne da bi sidrali. Zavil sem k otoku in pospravil jadra. Med pospravljanjem jader pa sem se dovolj zbudil, da sem si premislil glede nočnega postanka. Zagnal sem motor in naredili smo še dvourni krog okoli otoka Malo, da smo prišli na sever Nenda, od koder je veliko bolj preprost vstop v zaliv pri Lati. Lata je glavno mestece vzhodnih Salomonovih otokov in eno od petih pomorskih vstopnih točk za vstop v državo z jadrnico. Ponoči smo sidro spustili na vzhodni strani zaliva v mirnem zalivčku nasproti Late. Dopoldne smo v skladu z dogovorom dobili obisk prijaznih uradnikov carine in imigracije. V eni uri smo opravili vstopne formalnosti, le carinskih dokumentov še nisem dobil in mi je carinik obljubil, da mi jih bo poslal po elektronski pošti. Popoldne nas je ravnateljica Hilda povabila na ogled svoje srednje tehniške šole in dijaškega naselja, ki je postavljeno nad zalivčkom, kjer smo sidrali. Preostanek dneva smo namenili sprehodu in teku po z bujnim gozdom poraščeni okolici. Na ta konec zaliva je še pred nekaj leti vodila cesta, potem pa je narasla reka pred leti podrla most, po cesti so se nehali voziti avti in cesto si je spet prisvojila džungla. Po nekdanji cesti zdaj med grmovjem in drevesi vodi le še ozka stezica, po kateri otroci iz okoliških vasi hodijo v šolo. Zvečer smo na barki pogostili ravnateljičino družino, ki je s kanujem prišla na obisk in so nam zaželeli dobrodošlico ter s seboj prinesli cvetje in zelenjavo. V četrtek smo šli z našim gumenjakom na izlet čez zaliv do glavnega naselja Lata in se po peščeni cesti polni velikih luž sprehodili po mestecu s skromnimi hiškami. Spet lahko napišem, da imajo skoraj vse, kar imajo veliki, le da so banka, pošta, trgovine, bolnišnica, policija … v skromnih, majhnih hiškah ali kontejnerjih. Le nogometno igrišče imajo v velikosti, kot smo ga navajeni pri nas. Imajo tudi letališče, smučarske skakalnice pa na otoku nismo videli. Popoldne smo se želeli vrniti čez zaliv proti Skokici, pa nas je v pristanišču pričakal okrepljen veter, ki je dvignil metrske bele valove, čez katere bi postala plovba z malim gumenjakom in štirimi ljudmi na krovu kar huda pustolovščina. Robert, Nina in Zlata so se zato na obali raje dogovorili z enim od domačinov, da jih je 3 milje čez zaliv odpeljal z ribiškim čolnom. Z našim gumenjakom je bila plovba čez valove z le eno osebo na čolnu še vedno živahna, a veliko hitrejša in bolj suha, kot bi bila s kompletno posadko. V zalivčku so se nam na katamaranu pridružili izraelski jadralci, s katerimi smo se srečali na Vanuatuju in si potem preko mailov izmenjevali informacije o formalnostih in sidriščih na poti. Z Zlato sva se odzvala povabilu na pijačo. Pogovarjali smo se sicer večinoma o jadranju, a se nisem mogel premagati in sem jih povprašal po njihovem mnenju o vojnah, ki jih ima Izrael s Palestinci in drugimi državami v okolici. Njihov pogled na problematiko je popolnoma drugačen kot naš in Izraelci zdaj samo osvobajajo ozemlja, ki naj bi bila nekoč že njihova in so jih v preteklih stoletjih zasedli muslimani. Še posebej ostra ali divja je bila žena enega od jadralcev, ki bi pobila kar vse v bližnji in daljni okolici Izraela. Mož jo je miril, a brez uspeha. Jezna je bila, ker so bila zaradi izmenjave raket med Izraelom in Iranom zaprta letališča v Izraelu in je morala zato podaljšati obisk na jadrnici in v nedogled prestaviti vrnitev z letalom domov. Izraelci so s katamaranom na poti okoli sveta, na zadnjem delu pa jih pot med otoki vodi skozi pretežno muslimanske države, zato se na poti proti Izraelu verjetno ne bodo veliko ustavljali. V petek smo skupaj z Izraelci navsezgodaj odjadrali proti zahodu, proti 210 milj oddaljenemu otoku Santa Ana. Vzhodnika smo imeli med 15 in 25 vozli in lepo smo metuljčkali z vetrom in se guncali po dvometrskih valovih. Pričakoval sem, da bodo Izraelci na katamaranu s krmnim vetrom vsaj toliko hitri kot mi, a so jadrali počasneje in smo jih popoldne izgubili za obzorjem. Ponoči smo prijadrali do neviht, ki so vseskozi razsvetljevale nebo okoli nas, a so bile dovolj daleč od nas, da nas niso motile pri jadranju. Le veter so preusmerjale vsaka malo po svoje od severovzhoda do jugovzhoda in temu sem prilagajal tudi našo smer jadranja. Proti jutru pa je vreme začelo divjati in je krepko skočilo iz okvirov, ki so jih obetale vremenske napovedi. Divje plohe in nevihte so se spravile nad nas in okrepile veter nad 30 vozlov. Avtopilot se je vse pogosteje izklapljal. Zamujal sem s krajšanjem jader, a mi je na koncu vendarle nekako uspelo pospraviti glavno jadro z jambora, ne da bi se strgalo na križih. Nastradal je le radarski odbojnik, ki ga je s seboj odnesel viharni veter. Dopoldne se je veter med nevihtami okrepil nad 40 vozlov in jadrali smo le še s petino genove. Vseskozi je hudo lilo z neba, valovi so se dvignili na 4–5 metrov in avtopilot temu ni bil kos. Vse več sem moral krmariti ročno, zunaj na dežju. Krepko je deževalo, da se je videlo le nekaj deset metrov okoli barke, grmelo, bliskalo … Zadnjih 20 milj pred Santa Ano so se nevihte, ki so vseskozi prihajale od zadaj, še okrepile in sunki vetra so presegali 50 vozlov, zato sem do konca zvil genovo in zagnal motor. Itak smo že samo na jambor dosegali več kot 6 vozlov hitrosti, a krmarjenje med valovi je bilo s pomočjo motornega pogona vseeno lažje. Strah me je bilo, da bo viharni veter odtrgal platneno streho biminija nad kokpitom, a je na srečo zdržala. Pred Santa Ano se je izpela še zadnja nevihta, zavil sem v desno in iz velikih valov smo se umaknili v čudovito mirno zavetje otoka in v zalivu med koralnimi grebeni sredi dneva spustili sidro. Zlata, Nina in Robert so bili preveč utrujeni od valovite poti in so popoldne ostali na barki, jaz pa sem se vendarle odpravil na krajši sprehod po otoku in v skladu z običaji pri Johnu, poglavarju vasi, izprosil dovoljenje za pristanek in za obisk otoka. Ponoči so v zaliv prijadrali tudi Izraelci, ki jim vreme v zadnjem delu poti prav tako ni prizanašalo in jim je veter vzel nekaj blazin in opreme iz kokpita. < Vanuatu Nadaljevanje 28.12.2025 Knjige Mirana Tepeša o dosedanjih podvigih Proti soncu Naš legendarni skakalec in jadralec Miran Tepeš se je v začetku novembra vrnil s svojega drugega potovanja okoli sveta. Celotno pot je preplul v dveh etapah. Prva se je pričela v Izoli v letu 2010. Po spletu okoliščin se je popotovanje po svetu zasukalo drugače, kot je to sprva načrtoval, NAKUP Z vetrom Mnogi jadralci, ki prvič objadrajo svet, po vrnitvi izjavijo, da so na poti našli samega sebe, Miran Tepeš pa ima bolj zanimiv odgovor: " Na poti nisem našel samega sebe, ker se tudi nisem iskal, sem pa zato videl veliko morja in nekaj zanimivih dežel." Na poti okoli sveta je preplul kar 26.541 navtičnih milj. NAKUP Veliki trije Knjiga Veliki trije je že tretji jadralski potopis Mirana Tepeša. V njej je opisano jadranje mimo znamenitih treh južnih rtov: rta Horn, rta Leeuwin in Rta dobrega upanja, jadranje čez južni Pacifik od Francoske Polinezije do Čila, jadranje do in okoli Avstralije ter Tasmanije in samostojno jadranje čez Indijski ocean. NAKUP Z jadrnico čez Arktiko Knjiga je jadralski potopis z zelo drugačne in zahtevne morske poti po ledenih morjih, med odročnimi otoki. V knjigi so na 256 straneh opisane dogodivščine s poti čez Arktiko in popestrene s 383 barvnimi fotografijami in zemljevidi. V prvem delu je opisana pot z jadrnico od Istre ... NAKUP Miran Tepeš Miran Tepeš bo letos poskusil izpeljati podvig, ki ga je do sedaj uspelo izvesti le redkim jadralcem na svetu. Iz Atlantika namerava zapluti v Tihi ocean skozi prehod imenovan Severozahodni prehod. Prehod je plovna pot skozi Arktični ocean vzdolž obale Severne Amerike. Prehod je večino leta zamrznjen in ga je možno prepluti le v redkih poletnih obdobjih, ko se arktični led stopi oziroma pomakne dovolj severno, da je plovba možna. Miran Tepeš pluje z litijevimi baterijami BlueCell. Na krovu ima tri bateriji Bluecell 100Ah12V s kapaciteto 3x100 Ah, ki tehtajo zgolj po 12 kg in imajo življenjsko dobo 3000 ciklov - globokih praznjenj. Besedilo in fotografije: Miran Tepeš