Iskanje: slovenski
Slovenski glasbeni producent in DJ Matway bo prihodnji petek prvič nastopil na festivalu Tomorrowland v Belgiji. Gre za enega najbolj znanih festivalov elektronske glasbe na svetu, na katerem vsako leto … The post Slovenski DJ med največjimi imeni elektronske glasbe na Tomorrowlandu appeared first on Dostop.si .
Kriza slovenskega velikana, člansko ekipo bodo reševali mladi
Novo vodstvo HDD Jesenice je po natančnem pregledu poslovanja ponudilo svojo odstop.
Katastrofična zapuščina v zdravstvenem resorju – manjka kar 200 milijonov! Bolnišnicam pa kmalu dodatnih 100!
Kar 200-milijonsko luknjo je na ministrstvu za zdravje skopala Golobova vlada z nekdanjo ministrico Valentino Prevolnik Rupel na čelu. 100-milijonsko luknja se do konca leta obeta tudi v bilancah slovenskih bolnišnic. Denar za bolnike pa so namenj...
Medtem ko nogometni navdušenci analizirajo sodniške odločitve, kartone in poteze na največjih tekmah, je slovenski sodnik Slavko Vinčić nepričakovano postal zvezda še na enem področju: družbenih omrežjih. Tokrat ne zaradi svojega sojenja, ampak zaradi videza, samozavestnega nastopa in mirnosti na nogometnih zelenicah.
Od 1. avgusta na delu slovenskih avtocest začne veljati nova prometna ureditev. Dars obljublja večjo varnost in bolj tekoč promet.
Danes popoldne lahko predvsem Primorsko dosežejo močnejše nevihte z nalivi, točo in močnimi sunki vetra. Najbolj izpostavljeni sta Goriška in Slovenska Istra. <p>The post ARSO izdal 1. stopnjo nevarnosti, možna tudi toča (razrkivamo točne lokacije) first appeared on NaDlani.si .</p>
Slovenski selektor utišal svoje varovance, to jim je počel proti Srbiji
Mladi slovenski košarkarji bodo potrebovali še lep čas, da se bodo popolnoma zavedali, kaj jim je uspelo konec minulega tedna,
V času, ko govorimo o "quiet luxury", premišljenih nakupih in kosih, ki trajajo več sezon, postaja kakovostna obutev nova oblika razkošja. The post Kopitarna Sevnica: ko slovenska tradicija stopi v korak z modo appeared first on Glitter.si .
Nov začetek Vlatka Čančarja
Slovenski košarkar Vlatko Čančar bo kariero nadaljeval v dresu španskega prvoligaša, Burgosa, s katerim bo igral v ligi ACB in EuroCupu, moči pa bo združil tudi z Žigo Samarjem, ki je s klubom sodelovanje sklenil na začetku poletja.
Center za krepitev zdravja Slovenska Bistrica tudi v nadaljevanju poletja pripravlja številne aktivnosti za odrasle, namenjene izboljšanju zdravja, gibanju in zdravemu življenjskemu slogu. V torek, 21. julija, prirejajo delavnico Zdravo živim. Dan kasneje bo delavnica Sladkorna bolezen tipa 2 (22. julija), nato vadbe v vodi v bazenu Slovenska Bistrica (23., 27. in 30. julija), vadba […] Prispevek V Slovenski Bistrici številne aktivnosti za krepitev zdravja je bil objavljen na Novice.si .
Nina Strnad: Za ustvarjanje glasbe raje zaupam ljudem kot umetni inteligenci
Nina Strnad sodi med najprepoznavnejše slovenske glasbene interpretke, ki svojo umetniško izraznost gradi na stičišču džeza in slovenske popevke. V obeh žanrih jo privlačita predvsem svoboda glasbenega izražanja ter moč interpretacije, s katero lahko pesem vsakič znova zaživi drugače. Njena glasbena pot je prežeta z občutljivim odnosom do besede, melodije in človeških emocij, kar jo umešča med ustvarjalke, ki glasbe ne razumejo kot tržnega izdelka, temveč kot prostor iskrenega dialoga z občinstvom. Njene besede so tako kot njena glasba prefinjene, iskrene in globoko človeške. https://www.youtube.com/watch?v=V0r40uSrw3g&list=RDV0r40uSrw3g&start_radio=1 Džez glasba Na svoji glasbeni poti ste raziskovali različne žanre, a zdi se, da vas najbolj nagovarjata džez in popevka. Kaj je tisto notranje jedro teh zvrsti, ki vas vedno znova pokliče nazaj? Res je, ko sem šele začela s svojimi nastopi, sem se preizkusila v marsikateri zvrsti, tudi taki, ki mi je ljudje ne bi pripisali. Vendar pa sem potem spoznala džez glasbo in pri njej me je najbolj pritegnila svoboda ustvarjanja, ki je njen temelj. Po drugi strani pa, ker živimo v slovenskem prostoru in džez glasba tu ni ravno široko prepoznana, sem se želela približati tudi slovenski publiki in najbolj logična rešitev je bila popevka, ki nekako združuje džezovske principe in slovensko besedo. To je bil razlog, da sem svoje delo nadaljevala tudi v tej smeri. Vsekakor se mi zdi izredno pomemben dejavnik pri izboru pesmi, ki jih izvajam, da jih lahko močno interpretiram. To pomeni, da imam možnost svojega izražanja in ustvarjanja glasbe v trenutku. Zame je to zelo pomemben element, ki ga zajemata tako džez kot tudi popevka. Imate med džezovskimi velikani ali domačimi umetniki koga, ki ga doživljate kot svojega umetniškega vodnika? Kako so vas zaznamovali ustvarjalci, kot so Frank Sinatra ali pri nas Jadranka Juras in Mia Žnidarič? Zagotovo je marsikateri izvajalec vplival na mojo glasbeno pot, lahko pa rečem, da je verjetno z vidika idola najbolj na moje ustvarjanje vplivala pevka Shirley Horn, ki nekako svoje glasbeno ustvarjanje bazira na interpretaciji. V slovenskem prostoru bi rekla, da je to bila Elda Viler. Izredno sta mi bili všeč njena barva glasu in tehnična dovršenost njenih izvedb. Seveda pa so na moje ustvarjanje vplivali tudi drugi izvajalci in moji glasbeni kolegi, tako Jadranka Juras kot Mia Žnidarič, s katerima si vsakič znova rada delim oder in ju zelo spoštujem. Posebej z Jadranko tkeva vezi že od mojih začetkov, natančneje leta 2005, ko sem na EMI nastopila kot njena spremljevalna vokalistka. https://www.youtube.com/watch?v=1VMS3us2TH8&list=RD1VMS3us2TH8&start_radio=1 Hrepenenje in zaupanje Pesem Hrepenenje že v naslovu nosi skoraj univerzalno človeško izkušnjo. Kakšno hrepenenje je zapisano v tej skladbi, bolj intimno ali kolektivno? In ali danes kot družba sploh še znamo hrepeneti? Pesem Hrepenenje je bila napisana leta 2011, ko sem se srečevala z neko malo bolj oddaljeno ljubezensko zgodbo in sem želela skozi pesem povzeti trenutek, ko nekoga zelo pogrešaš, da po njem že hrepeniš. Verjamem, da marsikdo tudi danes hrepeni na podoben način, kot sem to čutila takrat jaz. Mislim pa, da ljudje v primerjavi z bližnjo zgodovino trenutno hrepenimo bolj po človeškem stiku in pristnih odnosih kot pa po nečem materialnem, kar je bilo verjetno včasih bolj pogosto. Zaupanje je beseda, ki v sodobnem svetu pogosto izgublja težo. Kako vi razumete zaupanje – v odnosih, umetnosti, sebi? Je to nekaj, kar se zgradi, ali nekaj, kar se preprosto zgodi? Verjetno je pri zaupanju možno oboje: včasih se zaupanje preprosto zgodi, včasih pa ga je treba graditi več let, odvisno seveda od tega, za kakšno stvar gre. Če zaupamo trenutku, mu lahko zaupamo zelo na hitro, medtem ko kadar zaupamo osebi, je praviloma to zaupanje posledica nečesa globljega, nekega bolj odkritega odnosa. Sama predvsem zaupam ljudem, ki so odkriti in ki nimajo skritih agend. Nekako me je čas izuril, da imam praviloma raje ljudi, ki povejo stvari direktno in jih ne olepšujejo. Morda so lahko pri svojem izražanju diplomatski, a vendar je ključno, da so iskreni. S tem seveda raste tudi zaupanje. https://www.youtube.com/watch?v=wNaHh1Ck2wI Krog in krog ter Sončni blues Pesem Krog in krog evocira ponavljanje, cikle, morda tudi ujetost. Govori o osebnih vzorcih ali širši družbeni resničnosti? Se kot ljudje dovolj zavedamo, v katerih krogih se vrtimo? Krog in krog je v osnovi ljubezenska pesem in govori o odnosu med dvema partnerjema. Govori o tem, da v življenju niso vse stvari samo lepe, po drugi strani pa niso tudi samo grde, da se življenje dogaja v ciklih oziroma v krogih. Včasih gre navzgor in drugič navzdol. Prav tako se dogaja z odnosom, ki je včasih dober in včasih slab. A kljub temu mu je skozi čas dano eno in to je medsebojna ljubezen. Ljubezen, ki sprejema, razume in ki vztraja tudi takrat, ko ni vse rožnato. Morda bi kot ljudje in kot družba lahko včasih pokazali malo več potrpljenja znotraj teh krožnic, znotraj katerih se vrtimo. Že sam naslov Sončni blues združuje navidezno nasprotje, svetlobo in melanholijo. Je v tej pesmi več tolažbe ali ironije? Kako vi doživljate to napetost med svetlim in temnim? Sončni blues je ena izmed prvih pesmi, ki je nastala. Napisana je bila v študentskih časih in je verjetno tudi zato zelo direktna. Res je, da je naslov nazoren. Sončni blues predstavlja tako svetlost kot temačnost, a v obdobju pozne pubertete je svet morda skozi oči človeka bolj ekstremen. S pesmijo sem želela predvsem izraziti, da na koncu ostaneš sam s sabo in si moraš dan narediti tako, da je tebi lepo, kljub temu, da se nam včasih stvari ali okolica zdijo zelo dokončne in neugodne. Če se zazremo vase in poiščemo svoj notranji mir, verjamem, da ta črno-bela slika kaj hitro postane barvasta. https://www.youtube.com/watch?v=sYAeamVKCw4&list=RDsYAeamVKCw4&start_radio=1 Pesem posvetila svoji družini Lahko noč, ljubezen moja zveni kot nežen zaključek dneva, morda tudi odnosa. Je to pesem o slovesu, spravi ali miru? In kako vi osebno razumete moč takšnih tihih, skoraj šepetajočih trenutkov? Pesem Lahko noč, ljubezen moja sem posvetila svoji družini. Naslov sicer deluje kot uspavanka in morda si jo res kdo zavrti zvečer, preden gre spat. Vendar pa gre bolj za to, da ko smo v sanjah in ko smo prepuščeni slikam, ki nam jih riše sen, nismo obremenjeni z vsakdanjikom ali z drugimi ljudmi. V sanjah se zgolj prepustimo temu, kar smo, in temu, kar v tistem trenutku čutimo. Brez filtrov ali olepševanj. Takrat se resnično lahko prepustimo in doživimo sebe v celoti. Umetna inteligenca vse bolj vstopa tudi v glasbeni svet, nekateri jo uporabljajo celo kot orodje za ustvarjanje radijskih uspešnic. Kako vi gledate na to? Je to lahko zgolj pripomoček ali pa morda nevarnost za iskrenost, ki jo umetnost potrebuje? Mislim, da je umetna inteligenca predvsem orodje, ki ga lahko nekdo uporabi za to, da nadgradi svojo idejo. Vem, da je zelo prisotna pri ustvarjanju, a vendar mislim, da v celoti zgreši bistvo umetnosti same. Umetnost je namreč tu zato, da nam pomaga pri izražanju, da nas razume in da nas popelje naprej v naših čustvih. Tega pa umetna inteligenca ne zmore, saj sama ničesar ne doživlja in ne čuti. Mislim, da je treba ločevati med stvarmi, ki so kulturne, in stvarmi, ki so tržne narave. Umetna inteligenca seveda lahko v glasbi deluje kot pripomoček oziroma orodje, s katerim nekdo želi glasbo prodati, ustvarja po cenejši ceni. Menim pa, da v kulturnem okolju nima velike teže, ker v celoti zgreši bistvo kulturnega ustvarjanja, to je človeško izražanje. Sama se z njo ne ukvarjam preveč. Bolj mi pomaga pri pisanju kakšnih dopisov ali podobnih birokratskih dokumentov. Za ustvarjanje glasbe pa raje zaupam sebi in svojim kolegom, saj tako skupaj doživimo marsikatero izkušnjo, ki nam jo lahko umetna inteligenca zavida. https://www.youtube.com/watch?v=3ED2kvgSCMY&list=RD3ED2kvgSCMY&start_radio=1 Koncert v Cankarjevem domu Lani ste razprodali Gallusovo dvorano Cankarjevega doma, kar je izjemen dosežek, še posebej za žanr, ki pogosto velja za nekomercialnega. Kaj nam to pove o občinstvu, smo morda podcenjevali njegov posluh za kakovost? Mislim, da ja, in verjamem, da ljudje radi slišijo kakovostno glasbo. Ljudje znajo ceniti virtuoznost, posebej če se jim vsaj malo približa, in zelo hitro prepoznajo zavajanje. Je pa res, da niso vedno razpoloženi zanjo, kar je tudi prav. Umetnost je češnja na vrhu smetane in tako jo je treba tudi tretirati. Prehod iz socializma v kapitalizem je na glasbo močno vplival, saj je postala prodaja pomembnejša kot ustvarjanje. Nekoč je bilo treba za to, da so tvojo glasbo vrteli na radiu, skozi uredniško sito, ki je presodilo, ali je pesem dovolj dobra ali ne. Zdaj pa je uredništvo komercialnih radiev naravnano tako, da ima sezname pesmi, ki jih vrti z namenom, da privabi čim več poslušalcev. Ne želim soditi, kaj je bolj prav, oboje prinaša dobre in slabe stvari. A s takim obnašanjem trga se tudi ustvarjanje spreminja. Sem mnenja, da glasba ni produkt in glasbena umetnost ni tržna dejavnost, kljub temu da se v tem trenutku tako zdi. Glasba je vedno bila izraz in čutenje, zato je več kot izdelek. Je bližina. In tako kot smo si različni ljudje, so si različne tudi pesmi in glasbene zvrsti. In tako kot niso najboljši in najbolj krasni tisti, ki so najbolj popularni, tako tudi najbolj popularna glasba ni nujno najbolj vredna vsakega poslušalca. A v tem trenutku je žal tako, da marsikdo od nas niti ne dobi možnosti, da bi širši javnosti predstavil, kaj dela, in ljudem omogočil, da se odločijo, ali jih njegova glasba zanima. V poplavi glasbe, ki nastaja ali pa je nastajala v zadnjih dvajsetih letih, se marsikateri izvajalec brez večjih težav popolnoma izgubi in razmišlja zgolj o tem, kako bi ljudem ponudil nekaj samo zato, da bi to kupili. Posledično kakovost pada, ljudje pa s tem pridobijo zelo malo in ostanejo zgolj na hitro zadovoljeni. Pesmi žanrov, kot sta džez in popevka, nagovarjata občinstvo na popolnoma drugačen način. Poudariti želita človeka, odnos in kakovost izražanja. Mislim, da jima je vredno prisluhniti in dati možnost. Zdi se mi, da brez tega na dolgi rok vsi izgubljamo. Z novo vlado prihajajo tudi novi poudarki na področju kulture. Katere konkretne spremembe bi si želeli videti – predvsem za samozaposlene v kulturi in za širšo kulturno ozaveščenost? Kaj bi bilo nujno zaščititi in česa bi se morali pogumno lotiti na novo? To vprašanje bi bilo verjetno bolj primerno za koga drugega, saj sama nisem samozaposlena v kulturi, težko sodim, kako Ministrstvo za kulturo opravlja svoje delo. Mislim pa, da glasbena kultura potrebuje bistveno več podpore in zanimanja širše javnosti. V našem prostoru imamo posebej zahtevno nalogo, saj nas je približno dva milijona in smo edini na svetu, ki govorimo svoj jezik. Smo tudi edini, ki ga lahko resnično podpremo. Zato je pomembno, da ljudje podprejo svoje glasbenike in obiskujejo koncerte tistih izvajalcev, ki so jim všeč. Lepo je namreč videti, da si je nekdo vzel čas in prišel s tabo preživet večer. Ta gesta glasbenikom največ pomeni. Politikom pa bi svetovala, naj se podučijo o tem, kaj vse slovenska glasba in glasbeniki ponujamo. Danes in skozi zgodovino. Naj se zavejo, da je umetnost ogledalo družbe in da smo glasbeni ustvarjalci in ustvarjalci drugih umetnosti eni tistih, ki smo najbolj pripadni naši kulturi, saj jo iskreno udejanjamo, kritiziramo in preko nje ozaveščamo. Le s tem zavedanjem lahko skupaj rastemo naprej in se razvijamo. Želim si predvsem, da bi jih naše delo zanimalo in da v njem ne bi videli zgolj stroška ali bremena, ampak zvestega prijatelja, ki mu je vredno prisluhniti. The post Nina Strnad: Za ustvarjanje glasbe raje zaupam ljudem kot umetni inteligenci appeared first on Evrovizija.com .
Vinčiću Hrvati storili nekaj norega, tole odmeva: Slovenija se ni ...
Na dan, ko je bilo v zraku ogromno nogometnih zgodb, je hit dneva najbolj gledanih hrvaških večernih poročil postal - slovenski sodnik.
Med zlatimi košarkarji tudi sin znanega slovenskega novinarja: »Vstanem in mislim, da sanjam« (FOTO)
Lovro Bolhar je s slovensko reprezentanco do 20 let osvojil naslov evropskega prvaka, njegov oče Gašper pa po nepozabnem večeru še vedno težko verjame, da so sanje postale resničnost.
Radarska slika padavin – aktualna vremenska slika za Slovenijo
Spremljajte radarsko sliko padavin v živo, ki jo zagotavlja agencija za okolje (Arso). Vremenski radar prikazuje gibanje padavin nad Slovenijo in njeno okolico v zadnjih urah (ura na radarski sliki je prikazana v UTC, za slovenski čas je treba prišteti dve uri). Slika je uporabna za hitro oceno, ali se padavinski pas bliža vaši lokaciji in kakšna je njegova intenzivnost.
Mujanović pri vrhu lestvic najboljših posameznikov, Slovenci bodo na Kitajskem v akciji kot prvi
Slovenska odbojkarska reprezentanca, ki je redni del lige narodov končala na tretjem mestu, se bo na zaključnem turnirju osmerice v kitajskem Ningboju v četrtfinalu merila s Turki. Dvoboj bo na sporedu kot prvi, v sredo, 29. julija, ob 9. uri po slovenskem času. Kar nekaj slovenskih odbojkarjev je visoko na lestvicah najboljših posameznikov rednega dela tekmovanja.
JULIJA NAJVIŠJA IZMERJENA KONCENTRACIJA PROSTEGA KLORA: Kaj razkrivajo meritve Rižanskega vodovoda?
Pred kratkim so se na uredništvo obrnili številni bralci iz slovenske Istre, ki so opozarjali na izrazitejši vonj oziroma okus po kloru v vodi. Čeprav je Rižanski vodovod Koper (RVK) zatrdil, da niso izvajali nobene izredne...
Vit Hrabar odslej za Ilirijo
Občasni slovenski članski reprezentant in član reprezentance do 20 let, ki je v nedeljo v Stožicah osvojila zlato odličje, bo po novem nosil dres ljubljanske Ilirije.
Hitri slovenski štafeti
Slovenska moška štafeta 4 x 100 metrov je z 38,91 sekunde in slovenskim rekordom zasedla drugo mesto v Luzernu.
Zlato in bron za Slovenijo
Slovenska reprezentanca mlajših mladincev in mladink je odlično nastopila na evropskem prvenstvu do 18 let v italijanskem Rietiju. Dekleta in fantje so se domov vrnili z dvema kolajnama.
18. članska gasilska olimpijada bo potekala od 22. do 26. julija letos v avstrijskem kraju Eisenstadt (Železno). Na tekmovanju bo slovenske barve zastopala reprezentanca, ki se bo na pot odpravila v sredo, 22. julija 2026, ob 9. uri iz Šentilja. Visokih ambicij v slovenski vrsti ne skrivamo, saj se slovenske tekmovalne enote že vrsto let … The post 18. članska gasilska olimpijada appeared first on domžalec.si .