Nina Strnad: Za ustvarjanje glasbe raje zaupam ljudem kot umetni inteligenciNina Strnad sodi med najprepoznavnejše slovenske glasbene interpretke, ki svojo umetniško izraznost gradi na stičišču džeza in slovenske popevke. V obeh žanrih jo privlačita predvsem svoboda glasbenega izražanja ter moč interpretacije, s katero lahko pesem vsakič znova zaživi drugače. Njena glasbena pot je prežeta z občutljivim odnosom do besede, melodije in človeških emocij, kar jo umešča med ustvarjalke, ki glasbe ne razumejo kot tržnega izdelka, temveč kot prostor iskrenega dialoga z občinstvom. Njene besede so tako kot njena glasba prefinjene, iskrene in globoko človeške. https://www.youtube.com/watch?v=V0r40uSrw3g&list=RDV0r40uSrw3g&start_radio=1 Džez glasba Na svoji glasbeni poti ste raziskovali različne žanre, a zdi se, da vas najbolj nagovarjata džez in popevka. Kaj je tisto notranje jedro teh zvrsti, ki vas vedno znova pokliče nazaj? Res je, ko sem šele začela s svojimi nastopi, sem se preizkusila v marsikateri zvrsti, tudi taki, ki mi je ljudje ne bi pripisali. Vendar pa sem potem spoznala džez glasbo in pri njej me je najbolj pritegnila svoboda ustvarjanja, ki je njen temelj. Po drugi strani pa, ker živimo v slovenskem prostoru in džez glasba tu ni ravno široko prepoznana, sem se želela približati tudi slovenski publiki in najbolj logična rešitev je bila popevka, ki nekako združuje džezovske principe in slovensko besedo. To je bil razlog, da sem svoje delo nadaljevala tudi v tej smeri. Vsekakor se mi zdi izredno pomemben dejavnik pri izboru pesmi, ki jih izvajam, da jih lahko močno interpretiram. To pomeni, da imam možnost svojega izražanja in ustvarjanja glasbe v trenutku. Zame je to zelo pomemben element, ki ga zajemata tako džez kot tudi popevka. Imate med džezovskimi velikani ali domačimi umetniki koga, ki ga doživljate kot svojega umetniškega vodnika? Kako so vas zaznamovali ustvarjalci, kot so Frank Sinatra ali pri nas Jadranka Juras in Mia Žnidarič? Zagotovo je marsikateri izvajalec vplival na mojo glasbeno pot, lahko pa rečem, da je verjetno z vidika idola najbolj na moje ustvarjanje vplivala pevka Shirley Horn, ki nekako svoje glasbeno ustvarjanje bazira na interpretaciji. V slovenskem prostoru bi rekla, da je to bila Elda Viler. Izredno sta mi bili všeč njena barva glasu in tehnična dovršenost njenih izvedb. Seveda pa so na moje ustvarjanje vplivali tudi drugi izvajalci in moji glasbeni kolegi, tako Jadranka Juras kot Mia Žnidarič, s katerima si vsakič znova rada delim oder in ju zelo spoštujem. Posebej z Jadranko tkeva vezi že od mojih začetkov, natančneje leta 2005, ko sem na EMI nastopila kot njena spremljevalna vokalistka. https://www.youtube.com/watch?v=1VMS3us2TH8&list=RD1VMS3us2TH8&start_radio=1 Hrepenenje in zaupanje Pesem Hrepenenje že v naslovu nosi skoraj univerzalno človeško izkušnjo. Kakšno hrepenenje je zapisano v tej skladbi, bolj intimno ali kolektivno? In ali danes kot družba sploh še znamo hrepeneti? Pesem Hrepenenje je bila napisana leta 2011, ko sem se srečevala z neko malo bolj oddaljeno ljubezensko zgodbo in sem želela skozi pesem povzeti trenutek, ko nekoga zelo pogrešaš, da po njem že hrepeniš. Verjamem, da marsikdo tudi danes hrepeni na podoben način, kot sem to čutila takrat jaz. Mislim pa, da ljudje v primerjavi z bližnjo zgodovino trenutno hrepenimo bolj po človeškem stiku in pristnih odnosih kot pa po nečem materialnem, kar je bilo verjetno včasih bolj pogosto. Zaupanje je beseda, ki v sodobnem svetu pogosto izgublja težo. Kako vi razumete zaupanje – v odnosih, umetnosti, sebi? Je to nekaj, kar se zgradi, ali nekaj, kar se preprosto zgodi? Verjetno je pri zaupanju možno oboje: včasih se zaupanje preprosto zgodi, včasih pa ga je treba graditi več let, odvisno seveda od tega, za kakšno stvar gre. Če zaupamo trenutku, mu lahko zaupamo zelo na hitro, medtem ko kadar zaupamo osebi, je praviloma to zaupanje posledica nečesa globljega, nekega bolj odkritega odnosa. Sama predvsem zaupam ljudem, ki so odkriti in ki nimajo skritih agend. Nekako me je čas izuril, da imam praviloma raje ljudi, ki povejo stvari direktno in jih ne olepšujejo. Morda so lahko pri svojem izražanju diplomatski, a vendar je ključno, da so iskreni. S tem seveda raste tudi zaupanje. https://www.youtube.com/watch?v=wNaHh1Ck2wI Krog in krog ter Sončni blues Pesem Krog in krog evocira ponavljanje, cikle, morda tudi ujetost. Govori o osebnih vzorcih ali širši družbeni resničnosti? Se kot ljudje dovolj zavedamo, v katerih krogih se vrtimo? Krog in krog je v osnovi ljubezenska pesem in govori o odnosu med dvema partnerjema. Govori o tem, da v življenju niso vse stvari samo lepe, po drugi strani pa niso tudi samo grde, da se življenje dogaja v ciklih oziroma v krogih. Včasih gre navzgor in drugič navzdol. Prav tako se dogaja z odnosom, ki je včasih dober in včasih slab. A kljub temu mu je skozi čas dano eno in to je medsebojna ljubezen. Ljubezen, ki sprejema, razume in ki vztraja tudi takrat, ko ni vse rožnato. Morda bi kot ljudje in kot družba lahko včasih pokazali malo več potrpljenja znotraj teh krožnic, znotraj katerih se vrtimo. Že sam naslov Sončni blues združuje navidezno nasprotje, svetlobo in melanholijo. Je v tej pesmi več tolažbe ali ironije? Kako vi doživljate to napetost med svetlim in temnim? Sončni blues je ena izmed prvih pesmi, ki je nastala. Napisana je bila v študentskih časih in je verjetno tudi zato zelo direktna. Res je, da je naslov nazoren. Sončni blues predstavlja tako svetlost kot temačnost, a v obdobju pozne pubertete je svet morda skozi oči človeka bolj ekstremen. S pesmijo sem želela predvsem izraziti, da na koncu ostaneš sam s sabo in si moraš dan narediti tako, da je tebi lepo, kljub temu, da se nam včasih stvari ali okolica zdijo zelo dokončne in neugodne. Če se zazremo vase in poiščemo svoj notranji mir, verjamem, da ta črno-bela slika kaj hitro postane barvasta. https://www.youtube.com/watch?v=sYAeamVKCw4&list=RDsYAeamVKCw4&start_radio=1 Pesem posvetila svoji družini Lahko noč, ljubezen moja zveni kot nežen zaključek dneva, morda tudi odnosa. Je to pesem o slovesu, spravi ali miru? In kako vi osebno razumete moč takšnih tihih, skoraj šepetajočih trenutkov? Pesem Lahko noč, ljubezen moja sem posvetila svoji družini. Naslov sicer deluje kot uspavanka in morda si jo res kdo zavrti zvečer, preden gre spat. Vendar pa gre bolj za to, da ko smo v sanjah in ko smo prepuščeni slikam, ki nam jih riše sen, nismo obremenjeni z vsakdanjikom ali z drugimi ljudmi. V sanjah se zgolj prepustimo temu, kar smo, in temu, kar v tistem trenutku čutimo. Brez filtrov ali olepševanj. Takrat se resnično lahko prepustimo in doživimo sebe v celoti. Umetna inteligenca vse bolj vstopa tudi v glasbeni svet, nekateri jo uporabljajo celo kot orodje za ustvarjanje radijskih uspešnic. Kako vi gledate na to? Je to lahko zgolj pripomoček ali pa morda nevarnost za iskrenost, ki jo umetnost potrebuje? Mislim, da je umetna inteligenca predvsem orodje, ki ga lahko nekdo uporabi za to, da nadgradi svojo idejo. Vem, da je zelo prisotna pri ustvarjanju, a vendar mislim, da v celoti zgreši bistvo umetnosti same. Umetnost je namreč tu zato, da nam pomaga pri izražanju, da nas razume in da nas popelje naprej v naših čustvih. Tega pa umetna inteligenca ne zmore, saj sama ničesar ne doživlja in ne čuti. Mislim, da je treba ločevati med stvarmi, ki so kulturne, in stvarmi, ki so tržne narave. Umetna inteligenca seveda lahko v glasbi deluje kot pripomoček oziroma orodje, s katerim nekdo želi glasbo prodati, ustvarja po cenejši ceni. Menim pa, da v kulturnem okolju nima velike teže, ker v celoti zgreši bistvo kulturnega ustvarjanja, to je človeško izražanje. Sama se z njo ne ukvarjam preveč. Bolj mi pomaga pri pisanju kakšnih dopisov ali podobnih birokratskih dokumentov. Za ustvarjanje glasbe pa raje zaupam sebi in svojim kolegom, saj tako skupaj doživimo marsikatero izkušnjo, ki nam jo lahko umetna inteligenca zavida. https://www.youtube.com/watch?v=3ED2kvgSCMY&list=RD3ED2kvgSCMY&start_radio=1 Koncert v Cankarjevem domu Lani ste razprodali Gallusovo dvorano Cankarjevega doma, kar je izjemen dosežek, še posebej za žanr, ki pogosto velja za nekomercialnega. Kaj nam to pove o občinstvu, smo morda podcenjevali njegov posluh za kakovost? Mislim, da ja, in verjamem, da ljudje radi slišijo kakovostno glasbo. Ljudje znajo ceniti virtuoznost, posebej če se jim vsaj malo približa, in zelo hitro prepoznajo zavajanje. Je pa res, da niso vedno razpoloženi zanjo, kar je tudi prav. Umetnost je češnja na vrhu smetane in tako jo je treba tudi tretirati. Prehod iz socializma v kapitalizem je na glasbo močno vplival, saj je postala prodaja pomembnejša kot ustvarjanje. Nekoč je bilo treba za to, da so tvojo glasbo vrteli na radiu, skozi uredniško sito, ki je presodilo, ali je pesem dovolj dobra ali ne. Zdaj pa je uredništvo komercialnih radiev naravnano tako, da ima sezname pesmi, ki jih vrti z namenom, da privabi čim več poslušalcev. Ne želim soditi, kaj je bolj prav, oboje prinaša dobre in slabe stvari. A s takim obnašanjem trga se tudi ustvarjanje spreminja. Sem mnenja, da glasba ni produkt in glasbena umetnost ni tržna dejavnost, kljub temu da se v tem trenutku tako zdi. Glasba je vedno bila izraz in čutenje, zato je več kot izdelek. Je bližina. In tako kot smo si različni ljudje, so si različne tudi pesmi in glasbene zvrsti. In tako kot niso najboljši in najbolj krasni tisti, ki so najbolj popularni, tako tudi najbolj popularna glasba ni nujno najbolj vredna vsakega poslušalca. A v tem trenutku je žal tako, da marsikdo od nas niti ne dobi možnosti, da bi širši javnosti predstavil, kaj dela, in ljudem omogočil, da se odločijo, ali jih njegova glasba zanima. V poplavi glasbe, ki nastaja ali pa je nastajala v zadnjih dvajsetih letih, se marsikateri izvajalec brez večjih težav popolnoma izgubi in razmišlja zgolj o tem, kako bi ljudem ponudil nekaj samo zato, da bi to kupili. Posledično kakovost pada, ljudje pa s tem pridobijo zelo malo in ostanejo zgolj na hitro zadovoljeni. Pesmi žanrov, kot sta džez in popevka, nagovarjata občinstvo na popolnoma drugačen način. Poudariti želita človeka, odnos in kakovost izražanja. Mislim, da jima je vredno prisluhniti in dati možnost. Zdi se mi, da brez tega na dolgi rok vsi izgubljamo. Z novo vlado prihajajo tudi novi poudarki na področju kulture. Katere konkretne spremembe bi si želeli videti – predvsem za samozaposlene v kulturi in za širšo kulturno ozaveščenost? Kaj bi bilo nujno zaščititi in česa bi se morali pogumno lotiti na novo? To vprašanje bi bilo verjetno bolj primerno za koga drugega, saj sama nisem samozaposlena v kulturi, težko sodim, kako Ministrstvo za kulturo opravlja svoje delo. Mislim pa, da glasbena kultura potrebuje bistveno več podpore in zanimanja širše javnosti. V našem prostoru imamo posebej zahtevno nalogo, saj nas je približno dva milijona in smo edini na svetu, ki govorimo svoj jezik. Smo tudi edini, ki ga lahko resnično podpremo. Zato je pomembno, da ljudje podprejo svoje glasbenike in obiskujejo koncerte tistih izvajalcev, ki so jim všeč. Lepo je namreč videti, da si je nekdo vzel čas in prišel s tabo preživet večer. Ta gesta glasbenikom največ pomeni. Politikom pa bi svetovala, naj se podučijo o tem, kaj vse slovenska glasba in glasbeniki ponujamo. Danes in skozi zgodovino. Naj se zavejo, da je umetnost ogledalo družbe in da smo glasbeni ustvarjalci in ustvarjalci drugih umetnosti eni tistih, ki smo najbolj pripadni naši kulturi, saj jo iskreno udejanjamo, kritiziramo in preko nje ozaveščamo. Le s tem zavedanjem lahko skupaj rastemo naprej in se razvijamo. Želim si predvsem, da bi jih naše delo zanimalo in da v njem ne bi videli zgolj stroška ali bremena, ampak zvestega prijatelja, ki mu je vredno prisluhniti. The post Nina Strnad: Za ustvarjanje glasbe raje zaupam ljudem kot umetni inteligenci appeared first on Evrovizija.com .