Iskanje: zlata
nedelja, 14. december
Še petič do zlatega odličja na svetovnih prvenstvih
Norvežanke so osvojile zlato kolajno na SP, v finalu so premagale Nemčijo s 23:20 (11:11).
Norveške rokometašice v Rotterdamu do petega naslova svetovnih prvakinj
Norveška ženska rokometna reprezentanca je osvojila zlato kolajno na svetovnem prvenstvu, potem ko je na finalni tekmi v Rotterdamu premagala Nemčijo s 23:20 (11:11). Več na Ekipa.si
Ukrajinec se je izdajal za zdravnika, nakradel za 150 tisoč evrov gotovine in zlata
Hrvaški policisti so aretirali 38-letnega Ukrajinca, ki je v dobrih treh mesecih ukradel za 150 tisoč evrov gotovine in zlata starejšim osebam pod pretvezo, da je zdravnik in da njihova bližnja oseba nujno potrebuje operacijo, zdravila ali kaj tretjega. Skupno je ogoljufal 17 oseb.
Že tretji zlati cepin za Aleša
Dr. Česen je bil nagrajen za izjemen vzpon po zahodnem grebenu na Gašerbrum III.
sobota, 13. december
Kavna usedlina ni odpadek – je rešitev! 10 trikov, kako lahko to “črno zlato” uporabite že danes
Ta črn prah iz vaše skodelice je veliko več kot le jutranji ostanek. Ne mečite stran, kar lahko postane naravni piling, gnojilo, čistilo in celo repelent. Spoznajte, zakaj je kavna usedlina resnično črno zlato – le brez dramatičnega tečaja na borzi. The post Kavna usedlina ni odpadek – je rešitev! 10 trikov, kako lahko to “črno zlato” uporabite že danes appeared first on City Magazine .
Državljanstvo na razprodaji
Nekatere evropske države so zlate vizume, ki jih uvaja Trump, videle kot način, da se izkopljejo iz dolžniške krize, a ta odločitev je bila strel v koleno.
petek, 12. december
Trumpov mirovni načrt med zlatimi priznanji in debelimi salamami
Vsak posel za mir je kot salama. Ne glede na to, kako okusna in debela je, in ne glede na to, ali jo režemo na debelo ali na tanko, je prej ali slej zmanjka.
Zlata imamo vse več, sefov pa vse manj
Hramba dragocenosti: Večje povpraševanje po najemniških sefih bank je povezano z večjimi nakupi zlata pri nas.
Model Classic Origin se je prvič pojavil ob 10. obletnici znamke Laurent Ferrier, zdaj pa edicija Beige na najbolj prefinjen način proslavlja 15. rojstni dan znamke. Okroglo ohišje premera 40 mm, zaključeno v stilu kamenčka, ki ga voda obliva več desetletij, se lesketa v barvi rdečega zlata 5N. Barva plemenite kovine daje številčnici topel videz, …
Nominacije za zlate globuse: Manj hollywoodskega blišča in prvič podkasti
Zbrali smo nekaj dejstev o letošnjih nominacijah za zlate globuse, ki jih bodo podelili 11. januarja prihodnje leto.
Ogromni rudnik železove rude Gvineji lahko prinese bogastvo ali pogubo
Vse je odvisno od tega, kako bo zlato jamo izkoristila vojaška hunta.
Na zahvalno nedeljo smo v župniji Šentjur pri Celju praznovali zakonske jubileje in se zahvalili dobremu Bogu. Za ponovno potrditev zakonske zvestobe se je odločilo dvaindvajset parov. Srečanja so se udeležili jubilanti, ki so praznovali od deset do petinšestdeset let, imeli smo tudi srebrne in zlate jubilante. Skupno smo se Bogu zahvalili za vse, kar zakon prinese na pot. Vsak par je našel kaj, kar je še posebej skrbno položil na oltar letošnje zahvalne nedelje. Razmišljali smo, da radi prosimo, manjkrat se zahvaljujemo, še posebej ne za izkušnjo, ki je nismo sprejeli z navdušenjem. V času, ko je družina na preizkušnji posvetnih ponudb in izobilja, se nam zdi, da je spodbujanje k vrednosti zakonske zveze še kako pomembno za naš narod. Mašo je daroval domači župnik Mitja Markovič. Organizacijo srečanja je vzela pod okrilje domača zakonska skupina Najina pot. Vsem, ki so pokazali korajžo in dali zgled drugim, smo podelili posebne plakete. Po maši smo se družili v župnijskih prostorih in...
V enem od zadnjih lepih in zlato obarvanih oktobrskih dni smo se zbrali pri maši in blagoslovu obnovljene kapelice v Idrijski Beli. Kapelico, ki je bila po ustnem izročilu sezidana v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, ob izgradnji ceste proti Krekovšam, sta obnovila Klemen in Tatjana Majnik. Ob prenovljeni kapelici je župnik Marko Rijavec daroval mašo in nam podelil blagoslov. Prav izpod kapelice teče izvir vode, ob kateri se domačini radi ustavimo in se odžejamo. Naj nas obnovljena kapelica večkrat opomni, da se bomo zatekali tudi k izviru žive vode in k priprošnji naši Materi Mariji. Jožica Lazar, foto: Tatjana Majnik
četrtek, 11. december
V Argentini se je zbralo 2397 zlatih prinašalcev: »Priča smo nečemu zgodovinskemu«
Podrli so neuradni rekord za največje število psov te pasme v parku.
Prihaja val lažnih diskov. Kako lahko preverite svoj SSD?
Glede na to, da s polno paro drvimo v še eno krizo, v kateri bodo RAM-i in SSD-ji (in ostale komponente, ki uporabljajo pomnilnik) skorajda dražji od zlate palice, se bodo prebudili tudi nepridipravi, ki bodo želeli izkoristiti situacijo v svojo prid. Kako se lahko zavarujete? Več Prihaja val lažnih diskov. Kako lahko preverite svoj SSD? objavljeno na Računalniške novice .
Trump za vstop v ZDA začel prodajati "zlate kartice"
Združene države Amerike po novem prodajajo tako imenovane Trumpove zlate kartice. Gre za posebno obliko vizumskega programa, ki za ceno milijon dolarj
Za "uspešne in bogate ljudi" v ZDA na voljo zlata kartica s Trumpovo podobo, ki bo premožnim omogočila ...
Pot do ameriškega državljanstva za določene izbrance še nikoli ni bila lažja.
V torek zvečer smo prijadrali do otoka Nendo na Salomonovih otokih. V temi si nisem upal iskati poti skozi ozke prelive med otoki in koralnimi grebeni, saj navtične karte tukaj niso zelo natančne. Zaspan sem bil, zato sem se odločil, da bomo do jutra počakali kar na morju v zavetrju otoka, ne da bi sidrali. Zavil sem k otoku in pospravil jadra. Med pospravljanjem jader pa sem se dovolj zbudil, da sem si premislil glede nočnega postanka. Zagnal sem motor in naredili smo še dvourni krog okoli otoka Malo, da smo prišli na sever Nenda, od koder je veliko bolj preprost vstop v zaliv pri Lati. Lata je glavno mestece vzhodnih Salomonovih otokov in eno od petih pomorskih vstopnih točk za vstop v državo z jadrnico. Ponoči smo sidro spustili na vzhodni strani zaliva v mirnem zalivčku nasproti Late. Dopoldne smo v skladu z dogovorom dobili obisk prijaznih uradnikov carine in imigracije. V eni uri smo opravili vstopne formalnosti, le carinskih dokumentov še nisem dobil in mi je carinik obljubil, da mi jih bo poslal po elektronski pošti. Popoldne nas je ravnateljica Hilda povabila na ogled svoje srednje tehniške šole in dijaškega naselja, ki je postavljeno nad zalivčkom, kjer smo sidrali. Preostanek dneva smo namenili sprehodu in teku po z bujnim gozdom poraščeni okolici. Na ta konec zaliva je še pred nekaj leti vodila cesta, potem pa je narasla reka pred leti podrla most, po cesti so se nehali voziti avti in cesto si je spet prisvojila džungla. Po nekdanji cesti zdaj med grmovjem in drevesi vodi le še ozka stezica, po kateri otroci iz okoliških vasi hodijo v šolo. Zvečer smo na barki pogostili ravnateljičino družino, ki je s kanujem prišla na obisk in so nam zaželeli dobrodošlico ter s seboj prinesli cvetje in zelenjavo. V četrtek smo šli z našim gumenjakom na izlet čez zaliv do glavnega naselja Lata in se po peščeni cesti polni velikih luž sprehodili po mestecu s skromnimi hiškami. Spet lahko napišem, da imajo skoraj vse, kar imajo veliki, le da so banka, pošta, trgovine, bolnišnica, policija … v skromnih, majhnih hiškah ali kontejnerjih. Le nogometno igrišče imajo v velikosti, kot smo ga navajeni pri nas. Imajo tudi letališče, smučarske skakalnice pa na otoku nismo videli. Popoldne smo se želeli vrniti čez zaliv proti Skokici, pa nas je v pristanišču pričakal okrepljen veter, ki je dvignil metrske bele valove, čez katere bi postala plovba z malim gumenjakom in štirimi ljudmi na krovu kar huda pustolovščina. Robert, Nina in Zlata so se zato na obali raje dogovorili z enim od domačinov, da jih je 3 milje čez zaliv odpeljal z ribiškim čolnom. Z našim gumenjakom je bila plovba čez valove z le eno osebo na čolnu še vedno živahna, a veliko hitrejša in bolj suha, kot bi bila s kompletno posadko. V zalivčku so se nam na katamaranu pridružili izraelski jadralci, s katerimi smo se srečali na Vanuatuju in si potem preko mailov izmenjevali informacije o formalnostih in sidriščih na poti. Z Zlato sva se odzvala povabilu na pijačo. Pogovarjali smo se sicer večinoma o jadranju, a se nisem mogel premagati in sem jih povprašal po njihovem mnenju o vojnah, ki jih ima Izrael s Palestinci in drugimi državami v okolici. Njihov pogled na problematiko je popolnoma drugačen kot naš in Izraelci zdaj samo osvobajajo ozemlja, ki naj bi bila nekoč že njihova in so jih v preteklih stoletjih zasedli muslimani. Še posebej ostra ali divja je bila žena enega od jadralcev, ki bi pobila kar vse v bližnji in daljni okolici Izraela. Mož jo je miril, a brez uspeha. Jezna je bila, ker so bila zaradi izmenjave raket med Izraelom in Iranom zaprta letališča v Izraelu in je morala zato podaljšati obisk na jadrnici in v nedogled prestaviti vrnitev z letalom domov. Izraelci so s katamaranom na poti okoli sveta, na zadnjem delu pa jih pot med otoki vodi skozi pretežno muslimanske države, zato se na poti proti Izraelu verjetno ne bodo veliko ustavljali. V petek smo skupaj z Izraelci navsezgodaj odjadrali proti zahodu, proti 210 milj oddaljenemu otoku Santa Ana. Vzhodnika smo imeli med 15 in 25 vozli in lepo smo metuljčkali z vetrom in se guncali po dvometrskih valovih. Pričakoval sem, da bodo Izraelci na katamaranu s krmnim vetrom vsaj toliko hitri kot mi, a so jadrali počasneje in smo jih popoldne izgubili za obzorjem. Ponoči smo prijadrali do neviht, ki so vseskozi razsvetljevale nebo okoli nas, a so bile dovolj daleč od nas, da nas niso motile pri jadranju. Le veter so preusmerjale vsaka malo po svoje od severovzhoda do jugovzhoda in temu sem prilagajal tudi našo smer jadranja. Proti jutru pa je vreme začelo divjati in je krepko skočilo iz okvirov, ki so jih obetale vremenske napovedi. Divje plohe in nevihte so se spravile nad nas in okrepile veter nad 30 vozlov. Avtopilot se je vse pogosteje izklapljal. Zamujal sem s krajšanjem jader, a mi je na koncu vendarle nekako uspelo pospraviti glavno jadro z jambora, ne da bi se strgalo na križih. Nastradal je le radarski odbojnik, ki ga je s seboj odnesel viharni veter. Dopoldne se je veter med nevihtami okrepil nad 40 vozlov in jadrali smo le še s petino genove. Vseskozi je hudo lilo z neba, valovi so se dvignili na 4–5 metrov in avtopilot temu ni bil kos. Vse več sem moral krmariti ročno, zunaj na dežju. Krepko je deževalo, da se je videlo le nekaj deset metrov okoli barke, grmelo, bliskalo … Zadnjih 20 milj pred Santa Ano so se nevihte, ki so vseskozi prihajale od zadaj, še okrepile in sunki vetra so presegali 50 vozlov, zato sem do konca zvil genovo in zagnal motor. Itak smo že samo na jambor dosegali več kot 6 vozlov hitrosti, a krmarjenje med valovi je bilo s pomočjo motornega pogona vseeno lažje. Strah me je bilo, da bo viharni veter odtrgal platneno streho biminija nad kokpitom, a je na srečo zdržala. Pred Santa Ano se je izpela še zadnja nevihta, zavil sem v desno in iz velikih valov smo se umaknili v čudovito mirno zavetje otoka in v zalivu med koralnimi grebeni sredi dneva spustili sidro. Zlata, Nina in Robert so bili preveč utrujeni od valovite poti in so popoldne ostali na barki, jaz pa sem se vendarle odpravil na krajši sprehod po otoku in v skladu z običaji pri Johnu, poglavarju vasi, izprosil dovoljenje za pristanek in za obisk otoka. Ponoči so v zaliv prijadrali tudi Izraelci, ki jim vreme v zadnjem delu poti prav tako ni prizanašalo in jim je veter vzel nekaj blazin in opreme iz kokpita. < Vanuatu Nadaljevanje 28.12.2025 Knjige Mirana Tepeša o dosedanjih podvigih Proti soncu Naš legendarni skakalec in jadralec Miran Tepeš se je v začetku novembra vrnil s svojega drugega potovanja okoli sveta. Celotno pot je preplul v dveh etapah. Prva se je pričela v Izoli v letu 2010. Po spletu okoliščin se je popotovanje po svetu zasukalo drugače, kot je to sprva načrtoval, NAKUP Z vetrom Mnogi jadralci, ki prvič objadrajo svet, po vrnitvi izjavijo, da so na poti našli samega sebe, Miran Tepeš pa ima bolj zanimiv odgovor: " Na poti nisem našel samega sebe, ker se tudi nisem iskal, sem pa zato videl veliko morja in nekaj zanimivih dežel." Na poti okoli sveta je preplul kar 26.541 navtičnih milj. NAKUP Veliki trije Knjiga Veliki trije je že tretji jadralski potopis Mirana Tepeša. V njej je opisano jadranje mimo znamenitih treh južnih rtov: rta Horn, rta Leeuwin in Rta dobrega upanja, jadranje čez južni Pacifik od Francoske Polinezije do Čila, jadranje do in okoli Avstralije ter Tasmanije in samostojno jadranje čez Indijski ocean. NAKUP Z jadrnico čez Arktiko Knjiga je jadralski potopis z zelo drugačne in zahtevne morske poti po ledenih morjih, med odročnimi otoki. V knjigi so na 256 straneh opisane dogodivščine s poti čez Arktiko in popestrene s 383 barvnimi fotografijami in zemljevidi. V prvem delu je opisana pot z jadrnico od Istre ... NAKUP Miran Tepeš Miran Tepeš bo letos poskusil izpeljati podvig, ki ga je do sedaj uspelo izvesti le redkim jadralcem na svetu. Iz Atlantika namerava zapluti v Tihi ocean skozi prehod imenovan Severozahodni prehod. Prehod je plovna pot skozi Arktični ocean vzdolž obale Severne Amerike. Prehod je večino leta zamrznjen in ga je možno prepluti le v redkih poletnih obdobjih, ko se arktični led stopi oziroma pomakne dovolj severno, da je plovba možna. Miran Tepeš pluje z litijevimi baterijami BlueCell. Na krovu ima tri bateriji Bluecell 100Ah12V s kapaciteto 3x100 Ah, ki tehtajo zgolj po 12 kg in imajo življenjsko dobo 3000 ciklov - globokih praznjenj. Besedilo in fotografije: Miran Tepeš