Spomnim se svojih začetkov študijske poti. Predavalnica je bila ogromna, profesorja se je komaj videlo, možakar pa je navadno le nerazločno mrmral samemu sebi. Vedno sem samemu sebi natrosil kup laži, da bom snov seveda predelal. Saj ne, da se nisem lotil. Šel sem v knjižnico, a kaj, ko je gospodar knjižničnega pulta indolenci nadel …