Vir: STAznanost
Včeraj
Potem ko smo 12. avgusta lahko opazovali Sončev mrk, bo v petek nastopil še Lunin mrk. Najbolje bo viden v Južni Ameriki, vzhodnem delu Severne Amerike ter na večjem delu Atlantskega in jugovzhodnem delu Tihega oceana, kjer bodo lahko spremljali vse njegove faze. Iz Slovenije bo v zgodnjih jutranjih urah vidna le prva polovica mrka.
torek, 25. avgust
Na Akademiji znanosti za trajnostni razvoj Slovenije jih je namera resornega ministrstva o njihovi ukinitvi presenetila. Predsednik akademije Ivan Svetlik razlogov za ukinitev ne vidi, po njegovih besedah od ministrstva niso prejeli še tudi nikakršnih pojasnil. Ocenjuje pa, da namera predstavlja dokazovanje politične moči proti znanju.
Ustvarjalno mišljenje lahko skozi prakso in izobraževanje razvije vsak otrok, mednarodne primerjave pa kažejo, da slovenski šolski sistem pri tem zaostaja. Šolniki so na ponedeljkovem strokovnem srečanju ljubljanske pedagoške fakultete pristojne pozvali k prednostni sistemski ureditvi področja, predvsem v korist nadarjenih učencev.
ponedeljek, 24. avgust
Letošnji Koliščarski dan, ki bo 5. septembra prvič potekal ob koliščarskem naselju Morostig na Igu, bo posvečen pisatelju Janezu Jalnu in njegovemu romanu Bobri. Obiskovalcem bo življenje koliščarjev približal z delavnicami, predstavami, pogovori ter prikazi spretnosti, ki so jih obvladovali nekdanji prebivalci Ljubljanskega barja.
El Nino ob visokih globalnih temperaturah prispeva k njihovemu dodatnemu naraščanju. Že letošnje leto bo morda rekordno, prihodnje pa bo skoraj zagotovo najtoplejše doslej. Na vreme v Sloveniji pojav nima večjega vpliva, bosta pa jesen in zima zaradi dolgoročnega segrevanja ozračja verjetno nadpovprečno topli, pravi klimatolog Gregor Vertačnik.
Na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani se danes začenja petdnevna 15. konferenca Evropskega združenja raziskovalcev didaktike biologije (ERIDOB). Udeležilo se je bo več kot 300 raziskovalcev, učiteljev in strokovnjakov iz 28 držav, ki bodo predstavili in razpravljali o znanstvenih prispevkih s področja biološkega izobraževanja.
nedelja, 23. avgust
Raziskovalcem je v laboratoriju uspelo vzgojiti najstarejše skupke človeških možganskih celic, ki so se rekordnih sedem let razvijali podobno kot možganske celice v človeškem telesu. Ugotovitve kažejo, da lahko ti tako imenovani možganski organoidi tudi zunaj telesa sledijo naravnemu razvoju, kar odpira nove možnosti za preučevanje možganov.
Šolski center Celje bo prihodnji teden gostil srednjeevropsko matematično olimpijado. Na dogodku pričakujejo 60 tekmovalcev iz 10 držav, šest tekmovalcev tudi iz Ljubljane, Novega mesta in Maribora. Mladim matematikom tekmovanje predstavlja pripravo na morebitno sodelovanje na mednarodni matematični olimpijadi, ki bo naslednje leto na Madžarskem.
sobota, 22. avgust
Na drugi dan festivala Grounded je potekala tudi okrogla miza o prepletenosti akademske raziskovalne sfere z obrambno industrijo. Sodelujoči so med drugim opozorili, da univerze niso več prostor kritičnega razmišljanja, od katerega bi lahko pričakovali radikalne družbene spremembe.
četrtek, 20. avgust
Slovenska ekipa dijakov se je z 38. mednarodne računalniške olimpijade vrnila z bronasto medaljo in dvema častnima omembama. Na tekmovanju, ki ga je letos med 9. in 16. avgustom gostila Uzbekistanska prestolnica Taškent, je bil najuspešnejši Slovenec Vid Furlan, so sporočili z Zveze za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS).
sreda, 19. avgust
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino je na portalu e-demokracija objavilo predlog zakona, ki predvideva ukinitev Akademije znanosti za trajnostni razvoj Slovenije. Obstoj akademije kot posebnega samostojnega javnega zavoda "ni več smiseln glede na institucionalne zmogljivosti" so odločitev pojasnili v sporočilu za javnost.
Na Inštitutu za raziskave in razvoj osnovnega zdravstva Zdravstvenega doma Ljubljana so razvili igralno aplikacijo, ki mladostnike z opravljanjem izzivov in raziskovanjem Ljubljane spodbuja k aktivnejšemu življenjskemu slogu. Z njo želijo mobilno tehnologijo, ki je del vsakdana mladih, izkoristiti kot orodje za spodbujanje gibanja.
ponedeljek, 17. avgust
Raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo so uspešno preizkusili pasivni akustični monitoring kot sodoben in neinvaziven način spremljanja sov ter drugih varstveno pomembnih ptic. Metoda se je na Dobrovljah izkazala za učinkovitejšo od klasičnih popisov in predstavlja pomemben korak k sodobnejšemu monitoringu ogroženih vrst v Sloveniji.
nedelja, 16. avgust
V laboratoriju za informacijske tehnologije ljubljanske fakultete za elektrotehniko so razvili sistem, ki s pomočjo senzorja na golfski palici spremlja igralčev zamah in ga primerja z njegovim najboljšim izvedenim udarcem. Igralec že med vadbo prejema povratne informacije o odstopanjih in lahko sproti prilagaja svojo tehniko, so sporočili.
sobota, 15. avgust
Astronomi so s teleskopom James Webb zaznali nov tip astronomskega objekta. Videti je kot zvezda v velikosti našega Osončja, vendar oddaja kar 100 milijardkrat več energije kot katerakoli običajna zvezda. Raziskovalci menijo, da se za njegovim zvezdi podobnim videzom skriva črna luknja, obdana z gostim plinom in z maso okoli 100.000 Sonc.
petek, 14. avgust
Arheologi so ob gradnji nove serminske vpadnice odkrili izjemne ostanke. Delavci so našli več kot 2000 let staro strugo reke Rižane in šest rimskih cest. Sermin je v prazgodovini namreč predstavljal pravi otok. Strokovnjaki so sedaj arheološka dela večinoma zaključili.
Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj je odobrilo evropska sredstva za vzpostavitev nacionalne infrastrukture za slovenski genom. Projekt zajema tudi nakup in vzpostavitev raziskovalne opreme ter potrebnega materiala na področju raziskav in inovacij. Kohezijski sklad bo prispeval nekaj manj kot 1,5 milijona evrov.
Francijo je letošnje poletje prizadela huda suša, zaradi katere je bilo sredi julija v stanju opozorila ali alarma več kot 85 odstotkov države, kažejo podatki Evropskega observatorija za sušo. Razsežnost sušnih razmer razkrivajo tudi satelitski posnetki.
četrtek, 13. avgust
Prezgodnje rumenenje, sušenje in odpadanje listov je pričakovan odziv dreves na dolgotrajen sušni stres. Še posebej so na udaru bukve, neposrednih ukrepov za blaženje posledic pa praktično ni, je za STA povedal profesor gozdarstva Robert Brus. Ob pogosti vročini in suši se lahko poslabša odpornost celotnih gozdnih sestojev, je opozoril.
Sušni stres pri rastlinah ni povezan le s pomanjkanjem vode v tleh, temveč tudi z vročim in suhim zrakom, ki pospešuje izgubljanje vode. Prav to je razlog, da zalivanje rastlin oziroma namakanje kmetijskih površin ne pomaga v želeni meri, so zapisali na ljubljanski Biotehniški fakulteti.