V svetu, kjer se države vse intenzivneje soočajo s konkurenco za vodo, zemljo in kakovostno okolje, se temeljno bogastvo Slovenije nahaja bližje domu - v gozdovih in rekah, rodovitnih tleh, mokriščih ter zanesljivih virih pitne vode. Kljub temu naravni kapital v obstoječih kazalnikih blaginje in gospodarske uspešnosti ostaja večinoma neviden. Ker ga obravnavamo kot brezplačen in neomejen vir, se njegovo postopno poslabševanje z zamikom odrazi v višjih javnih izdatkih, večji ranljivosti turizma, nihanjih cen hrane in zavarovanj ter naraščajočem fiskalnem pritisku. Z vidika nacionalnih računov to pomeni, da zmanjšujemo zalogo produktivnih sredstev, ne da bi to ustrezno evidentirali.