Vir: STAznanost
četrtek, 24. september
Zaupanje v znanost se gradi z izobraževanjem in z dostopnostjo. Ljudi nas je strah neznanega, torej tudi stvari, ki jih ne razumemo. Zato je pomembno, da so znanstveniki pripravljeni razložiti, kaj počnejo in zakaj. Učenje in razumevanje novega za večino ljudi predstavlja napor, ki ga niso pripravljeni vložiti, razen če jih tematika zelo pritegne. Zato so znanstveniki postavljeni še pred dodaten izziv, kako javnosti predstaviti zgodbe tako, da pritegnejo njihovo pozornost.
sreda, 23. september
Farmacevtska družba Lek je v Ljubljani ponovno organizirala znanstveno-strokovni dogodek ScienceBEAT, namenjen perspektivnim študentom in mladim strokovnjakom iz Slovenije in tujine. Letošnjega dogodka se je udeležilo 35 mladih talentov iz osmih držav, so sporočili iz Leka, sicer člana skupine Sandoz.
Umetna inteligenca močno pospešuje izračune in obdelavo podatkov, kar omogoča razvoj novih in izboljšanih metod napovedovanja vremenskih pojavov, so poudarili govorci na današnjem strokovnem srečanju Agencije RS za okolje (Arso). A kot so opozorili, morajo za temi orodji stati ustrezno usposobljeni ljudje.
Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani v sodelovanju s Tehniškim muzejem Slovenije tudi letos pripravlja tradicionalne Dneve strojništva. Obiskovalci bodo v Bistri pri Vrhniki skozi eksperimente, demonstracije in študentske projekte lahko odkrivali, kako raznoliko je sodobno strojništvo.
Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj je odobrilo evropska sredstva za dva projekta platforme Innovum za razvoj raziskovalne infrastrukture Fakultete za logistiko in Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru. Evropski sklad za regionalni razvoj bo za ta namen skupaj prispeval dobrih 10 milijonov evrov.
Mednarodna raziskovalna skupina, v kateri sodelujejo tudi štirje raziskovalci Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani (FRI), je na evropski konferenci o računalniškem vidu na Švedskem prejela nagrado Marka Everinghama. Nagrado so prejeli za sooblikovanje sistemov umetne inteligence za vizualno sledenje.
torek, 22. september
Kemijski inštitut sodeluje v evropskem raziskovalnem projektu Bio2PEs. V okviru štiriletnega projekta bodo razvijali bioosnovane in biorazgradljive polietilene in poliestre, proizvedene iz biomase, kar ponuja skalabilen nadomestek konvencionalnim plastičnim materialom in podpira prehod Evrope v krožno gospodarstvo plastike.
V Ljubljani in na več lokacijah po Sloveniji v teh dneh poteka mednarodni kolokvij SloveNile V Colloquium, ki združuje strokovnjake za egiptologijo, koptske študije in dediščinsko znanost. Poseben poudarek kolokvija bo na egipčanski dediščini, ohranjeni v Sloveniji, so sporočili s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Mednarodni center za umetno inteligenco (IRCAI), ki pod okriljem Unesca deluje na Institutu Jožef Stefan, je na 4. globalnem forumu Unesca o etiki umetne inteligence v Rijadu začel prvo mednarodno posvetovanje o raziskovalni agendi za etično zasnovano umetno inteligenco. Pobuda je odziv na pozive k upočasnitvi razvoja umetne inteligence.
ponedeljek, 21. september
Ortopedski kirurg Samo Novak iz Ortopedske bolnišnice Valdoltra je razvil močnejšo in manj invazivno tehniko hkratne rekonstrukcije sprednje križne vezi in anterolateralne vezi. Ta omogoča rekonstrukcijo obeh vezi skozi isti kanal v stegnenici, pri čemer je odprtina na zunanji strani kosti bistveno manjša kot pri drugih pristopih, so sporočili.
Model za obvladovanje tveganj, povezanih z umetno inteligenco, "razpada", so v danes objavljenem poročilu o julijskem incidentu podjetja OpenAI opozorili strokovnjaki Združenih narodov (ZN). Ob tem ugotavljajo, da varnostni ukrepi ne sledijo razvoju zmogljivosti umetne inteligence.
nedelja, 20. september
Po treh letih raziskovanja in povezovanja na novogoriški fakulteti za uporabne družbene študije zaključujejo evropski študijski projekt EU-GlobalAct, v okviru katerega so se s sodobnim pristopom lotili raziskovanja več družbenih tem. Posodobili so študijske predmete Globalna varnost, Izzivi globalizacije ter Participacija in pomoč v skupnosti.
V okviru projekta Ritem življenja bodo na letošnjo evropsko noč raziskovalcev, ki bo potekala 25. septembra, po vsej Sloveniji organizirali več kot 100 dogodkov. Cilj aktivnosti je znanost in delo raziskovalcev približati širši javnosti na razumljiv, privlačen in vključujoč način.
E-hiša, ki deluje pod okriljem Mladinskega centra Nova Gorica, že trinajstič zapored pripravlja Festival znanosti Nova Gorica. Potekal bo v torek, in sicer na dveh lokacijah, v Kulturnem domu Nova Gorica in Xcentru, navajajo organizatorji.
Na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani bo v ponedeljek med 9. in 14. uro potekal dan odprtih vrat. Dogodek je namenjen dijakom, učiteljem in vsem, ki jih zanimajo kemija, kemijsko inženirstvo ter tehniška varnost, so sporočili s fakultete.
sobota, 19. september
V okviru Mednarodnega sejma obrti in podjetništva (MOS) v Celju je tudi letos na ogled Stičišče znanosti in gospodarstva. Gre za projekt ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino, ki ga v okviru ministrstva že nekaj let vodi Janez Škrlec.
Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani bo med 21. in 25. septembrom gostila dvanajsto delovno srečanje mednarodnega raziskovalno-inovacijskega projekta GETM4. V Ljubljano tako prihaja 45 raziskovalcev iz devetih držav s štirih celin. Teden bo povezal štiri fakultete - članice Univerze v Ljubljani, tuji gostje pa bodo v Sloveniji ostali od sedem do 30 dni.
Slovenski raziskovalci so razrešili dolgo odprto vprašanje na področju proizvodnje vodika. Njihova raziskava razkriva, katere kemijske zvrsti na površini niklja dejansko pospešijo reakcijo tvorbe vodika, so sporočili s Kemijskega inštituta.
petek, 18. september
Znanstveniki so prvič po več kot sto letih odkrili novo vrsto divje mačke. Majhnega plenilca, velikega približno kot domača mačka, so odkrili v bolivijskih gozdovih. Žival je dolgo ostala neopažena, saj so jo zamenjevali z drugimi divjimi mačkami, ki imajo po telesu podobne proge. Da gre za novo vrsto, so potrdili šele na podlagi genetske analize.
četrtek, 17. september
Slovenski raziskovalci so v okviru mednarodne raziskave sodelovali pri razvozlanju skrivnosti avstralskega krasa. Kilometre dolgih plitvih, podolgovatih kotanj oziroma podolja na avstralskem ravniku Nullarbor, ki so videti kot široke rečne struge, ni izoblikoval površinski rečni tok, temveč podiranje jam globoko pod površjem, navajajo v ZRC SAZU.