Iskanje: Poezija
nedelja, 5. maj
Kar prebrali v njenem so romanu, vse bilo naj čista bi resnica, glavna je oseba coprníca, med najhujšimi je v svojem klanu. Ko ji voda v grlo je že tekla, ko močno se je napila Save, je izbuljila oči krvave in tako sodnikom svojim rekla: »S temle skupaj sva na Klek letela, ta je glavni, ta je kolovodja, drugi vsi njegova le orodja, z njim opravljajo nečastna dela. Tale bil je, to neizpodbitno je in zlahka tudi dokazljivo, kar zagréšil je, je vse kaznivo, za dejavnost šlo je pridobitno. O nečistnicah ko je predaval, mislil je na take, kot sem sama, jaz pa sem, saj vidite me, dama, da me strašen srh je spreletaval.« Vpila je, za njim stoji da klika, kakor vešče redno so kričale in ugledneže obtoževale, se lotila ona je sodnika. In ko njen roman v pretres so vzeli, da ni zgodovinski, se izkaže, avtorica pač o žanru laže, na besedah brž so jo ujeli. Test potreben ni bil poligrafski, vsi dokazi so bili na dlani, glavni liki v hipu prepoznani, za pamflet gre avtobiografski. Objava Uši Coprničar Veščančič: Drug žanr (Pozor, to je politična poezija!) objavljena na Vipavska.eu .
sobota, 4. maj
Založba Kud Logos je izdala knjigo Jožefa Muhoviča Skice za avtoportret ter prevoda poezije češkega pesnika Bohuslava Reyneka Ribje luskine in Odhod lastovk ter bosanskega književnika Maka Dizdara Kamniti spalec.
Malo le odstotkov še deluje v notranjih organih vam podpore, več prenašati telo ne zmore, z vami je iz dneva v dan vse huje. Vladati telesu ste hoteli, pa vam v dveh je letih pokazalo hrbet scela, manjka le še malo, da sesede se, ste to želeli? Specialisti trudijo se z vami, doktor Spin je storil, kar se dalo je doslej, a nič ni pomagalo, krivi ste si, kar priznajte, sami. Kakor doktor Spin zdaj zatrjuje, vam v organih radikalno gnije, tri ostale so le terapije, a boji se, da bo z vsako huje. S prvo terapijo, preferenčno, ste opleli, ta se ne obnese, vse prehitro vas lahko odnese opcija, ki tej je konkurenčna. Doktor Spin predlaga vam naslednjo, čim več posušene naj konoplje se v telo vam vsakodnevno vkoplje, to izvajajte zares dosledno. Ta vam lajšala bo bolečino nekaj časa vsaj, ko bo spoznanje le premočno, brezizgledno stanje vleče da vas vse bolj dol, v globino. Tretja, torej zadnja terapija, doktor Spinu ki še preostaja, vam osebno kajpak ne ugaja, imenuje se evtanazija. Objava Dr. Wunder: Doktor spin (Pozor, to je politična poezija!) objavljena na Vipavska.eu .
petek, 3. maj
Ves premočen perje je otresel, spet ga je pošteno namočilo, in obenem dobro namrazilo, ko se v lužo je kar sam spodnesel. Mu ne gre od kril, celo s prevaro ni tako več kakor svoje čase, gnezdo mokro je, doma ne dá se povrniti nič na stanje staro. Je o teh stvareh golob razmišljal, nepriljubljenost težko odganjal, trezno glavo teže še ohranjal, ko uspešnega se je domišljal. Se postavim zunaj domovanja, tam me čakata uspeh in sreča, se domislil je, ker tam pereča, a rešljiva hitro so vprašanja. Vmešam v tuje gnezdo se kot sila, ki priznavajo bolj kot doma jo, za rešiteljico jo imajo, tja ponesem svoja mokra krila. Izraela ne, pač Palestine klima bo kot naročena zame, osušim se, zrli bodo vame kot v odrešenika, ga prešine. Saj jim vendar izpolnjujem sanje, se pomembnega je ptiček čutil, tam na suhem, toplem, je zaslutil, zase končno bom dobil priznanje. A v nebo za njim tam niso zrli, zopet ena raca, so dejali, ki so jo doma na suho dali, domišljavec nepriznan premrli. Objava Sančo Golobez: Suhe sanje mokrega ptiča (Pozor, to je politična poezija!) objavljena na Vipavska.eu .
četrtek, 2. maj
Se na Bližnjem Vzhodu zemljo krade še iz Hamurabijevih časov, cel kup si sledil je raznih asov, kaže, za to regijo ni nade. Kaj še, uzurpacija se širi z vzhoda, vedno bliže je zahodu, vse bolj zdaj pri nas je na pohodu, jasni pričajo o tem primeri. Strašna res je tukaj zemlje kraja, ko se vrine takšen uzupator, hujši je kot vsak prej okupator, nonšalantno se hudir sprehaja. Se o tem poročalo je vroče pred nedavnim v medijih v svarilo, kaj se vse lahko bo še zgodilo, če le uzurpator tako hoče. Ta bi se potolkel za ped zemlje, prostor drugim kadar hoče vzeti, je nasilen, da ni moč verjeti, le od kod brutalnost takšno jemlje? Strašnega spoznali penzionista smo iz medijev, te-ve oddaje, ko poročali so v strahu, da je penzionist napadel terorista. Objava Hama S.: Uzurpator Brez primere (Pozor, to je politična poezija!) objavljena na Vipavska.eu .
sreda, 1. maj
Prvi maj je prav poseben dan, prazničen. Na ta dan se je pred petnajstimi leti, ravno toliko kot je stara spletna revija Ventilator besed, rodila najmlajša ustvarjalka Ventilatorja besed, Irena Ida Katarina Zupan. Bralke in bralci Ventilatorja besed jo poznamo po njenih izvirnih fotografijah, poeziji in prozi. Želimo ji veliko ustvarjalnosti, navdiha, dobrih idej, srečno, […]
Po poslovniku gre po korakih, je interpretirala vodilna, in jaz tu substanca sem nosilna, red pri meni je kot pri vojakih. Prvi je korak za omejeno, to se pravi za osebno rabo da si prideluješ zelenjavo, skuriš si potem jo posušeno. Ta korak lahko se v dva razcepi, gre pri prvem za stvar medicinsko in za predelavo gospodinjsko drugi nanjo se korak prilepi. Drugi je korak tu preferenčen, sam lahko odločiš se za prednost, najbolje, da vodi te nevednost, da korak bo negotov, skrivenčen. Ko odločen boš za preferenco, tretji, zadnji te korak še čaka, ker si ugotovil, da je spaka, nujno ji boš skrajšal eksistenco. Tretji bil bi kaj? Evtanazija. Vendar v tem primeru ni potreben, si opravil že obred pogreben, prej umrla je demokracija. Objava Urša Zlakoper Ubupančič: Po korakih (Pozor, to je politična poezija!) objavljena na Vipavska.eu .
torek, 30. april
Obremenjene oblike: o poeziji Katje Gornik
Pesmi odsevajo razsežnosti mladosti in poosebljajo duha mladega človeka, o poeziji Katje Gornik zapiše kritičarka Ajda Klepej.
Tudi pesem moraš znati prizemljiti in razbremeniti
Vselej sem imela občutek, da mi tega nihče ne more vzeti, o pisanju poezije pravi pesnica Katja Gornik, ki se tokrat predstavlja v rubriki Mlado pero.
Prevetriti poezijo z novim duhom odprtosti
Prva antologija slovenske slamovske poezije Tri minute prinaša širok nabor del in izčrpen pregled razvoja tega področja.
Kaj svoboda zbiranja pomeni, treba ni razlagati široko, je vrednota, meri se visoko, demokratičnost po njej se ceni. Zgledno je v svobodi urejena, od ustave, zákona, uredbe, pa do zadnje praktične izvedbe, kot pravica zlepa ni nobena. Da v svobodi gibanje je možno, ko prihaja se na zbirališče, eno še dodali izhodišče so pravici, da bo vse bolj prožno. To uredba je, zapoveduje, kolikšen sme hrup v svobodi biti, in kdaj prizorišče zapustiti nujno je, svobodno ukazuje. Na gasilski če boš veselici kak ropot s prepevanjem povzročal, samodejno bo sistem poročal, aktivirali se bodo klici. In če oder pevski boš podiral, kdaj odbila bo deseta, pazi, kajti če po tem te kdo opazi, kazen boš svobodno pokasiral. Zbiranje kršiteljev podatkov bo pri tem največja pridobitev in najhujša izmed vseh kršitev, če uredbo vržeš v koš odpadkov. Da kdo ne bi zbiranja svobode kje in kdaj z dejanji prekoračil, nov režim vnaprej bo predrugačil vse, da obdrži svobode vzvode. Se z uredbo ni šele začelo, praksa sama že dlje časa traja, jasno ker o zbiranju postaja, da bo to svobodo preživelo. Objava Vlado Golop: Svoboda zbiranja (Pozor, to je politična poezija!) objavljena na Vipavska.eu .
#Intervju Marija Stepanova, pesnica, pisateljica in teoretičarka: Ko se zapre pretok idej, se sliši le še en glas
Ruska pesnica, pisateljica in esejistka Marija Stepanova je leta 2005 je prejela prestižno nagrado Andreja Belega za poezijo, ustanovila je dva literarna časopisa, Openspace.ru in Colta.ru, ki pa sta oba ugasnila zaradi vse večjega pomanjkanja...
nedelja, 28. april
Povabljeni k sodelovanju na 28. literarnem večeru “Šentjakobsko je poezija.”, ki se ima zgoditi v nedeljo, 26. maja, tokrat s pričetkom ob 18.30 seveda na Mali sceni Šentjakobskega gledališča. Drage pesniške duše naprošam, naj svoje pesmi pošljejo najpozneje do 15. maja in prav tako naj potrdijo svoj prihod … Tema ni določena, ne bo pa nič narobe, če bo iz pesmi […]
Aleksander kralj zveni pompozno, prebudi se kup asociacij, novih se pojavi več kreacij, imitirajo ki kralja grozno. Eden takih si nadel ime je to kraljevsko, kakor Zedinitelj Karađorđević, Osvoboditelj sebi pravi brez vsakršne meje. Dana temu kralju je svoboda, da svoj jezik prav vulgarno giblje, v gibanju svobodnem tip se ziblje, videti popolna je nezgoda. Kralj ta Aleksander dovoljuje čisto vse si, kar mu v glavo pade, nepodpornike ko kvazivlade s sodrgo naslavlja, imenuje. Kdo je domišljavcu zgled? Nemara Aleksander Véliki antični ali Karađorđević dotični, ki zanj v Srbiji živ krst ne mara? Ne, obnaša se preveč prostaško, kvečjemu imel bi za idola, Aleksandra, vrgli ki s prestola Srbi so v zaroti ga divjaško. Let stodvajset je odtlej minilo in še malo čez, kar so preklali ga na dvoje, k vragu ga poslali, to objestnežu se je zgodilo. Kralj ta naš, ki kralja imitira, najbrž zanj ne ve, a ga prekaša po vulgarnosti, saj se obnaša kot nekdo, ki nič ga ne ovira. On že ve, zakaj vse to počenja, le pozornost nase priteguje, kdor pa sliši ga, se posmehuje: Tip kraljevskega je pokolenja? Objava Ali Prosen: Kralj Aleksander(Pozor, to je politična poezija!) objavljena na Vipavska.eu .
sobota, 27. april
Pri sosedovih je zadnje čase vroče, kot da ves čas bi kurili, so se že pošteno oznojili, ker presneto vsak je v strahu zase. Prej se vedelo je v glavnem, v štali konj je eden, ta je za jahača, eden le po sedlu se prevrača, ta, ki vajeti smo mu predali. Jahala ga zadnje čase Anja je tako brez milosti, voziček komaj da potegne še konjiček, najdlje gre mu tja do štale praga. Praga štale če več ne prestopi, konec z nami bo, so potožili, Anjo nesposobnosti dolžili, jo pozvali, naj le brž sestopi. Treba novega da je jahača, dali vedeti so punci pozno, njeno lice je bilo porozno, ko ostala je brez korobača. In potem so trije se pognali najprej naglo, da bi prigrabili vajeti si, jih več ne spustili, v sedlu da pokonci bi obstali. Še četrti kmalu se pojavil kandidat je, da povzpne se v sedlo, kar ostale tri še bolj je zmedlo, saj jim celo štalo je napravil. Gneča s tem v izpraznjeni je štali, oni štirje, kljuse eno samo, firmo količkaj če le poznamo, vemo, rdeči bo težko živali. Objava Jole Sedejc: En konj in štirje jahači (Pozor, to je politična poezija!) objavljena na Vipavska.eu .
petek, 26. april
Prihrumela voda je z višine, da so brž se razbežali ptiči, ni bilo nobenega pri priči, vsi prestrašili so se globine. Je poplavilo vsevprek domove, ptiči kajpak perje so odnesli, saj so na peruti se zanesli, preleteli z njimi vse zidove. Voda niti tem ni prizanesla, je podirala jih kot za stavo, blato je navzdol grmelo rjavo, so rešila te lahko le vesla. In potem so gledat prileteli ptiči, kaj vse je odnesla voda, kakšna je ljudi bila usoda, ali so kateri preživeli. Čivknil glavni ptič je po poplavi: »Tole ne bo trajalo več leta, nekaj mesecev se le obeta, da se vse kot prej nazaj postavi. Mi bomo za vse to poskrbeli, da poprejšnje spet zavlada stanje, v nekaj mesecih se v stanovanje preselite srečni in veseli.« So se že tedaj hahljale srake, ko so tega slišale bahača, mesece in leta ki prevrača, koga bi imel rad za bedake? »Tole ne bo trajalo več leta,« modra sova je samo dodala, »mesecev le nekaj še, ko šala bo odnesla sivega zmeneta. Bil je prerok ta golob bahavi, kar zadeva trajanje, brez dvoma, saj do gnezda lastnega poloma ni več daleč, že vsak vrabec pravi. Objava Bobi Vodnik: Ne bo trajalo (Pozor, to je politična poezija!) objavljena na Vipavska.eu .
četrtek, 25. april
Han je orientalsko zavetišče, kjer lahko se okrepča popotnik, daje vtis, kot da bi bil dobrotnik, pa to le plačljivo je gostišče. V Maži-hanu, kot se imenuje mali han, ki dobro ga poznajo tudi nepopotniki, pa dajo več vam, kot lahko se pričakuje. V Maži-hanu vse je socialno, tukaj nam demokracija vlada, tudi če na videz kaj razpada, gazda pravi, tu je specialno. Gazda Maži-hana razkazuje han svoj kot štacuno kak trgovec, hvali s plenom se kot kakšen lovec, vso pohvalo gazda pričakuje. Pravijo, da šel med kandidate rad bi za nekakšnega veljaka, na trenutek da ugoden čaka, ko prehítel bi vse svoje brate. Pravijo, da gazda zavlačuje, prav počasi ko svoj han odpira, bojda s tem si lažjo pot utira, ceno Maži-hana da dviguje. Vemo, vse se plača v hanu mastno, cena za oskrbo ko poskoči, stroški za naprej, nazaj, tekoči, han skrbi pač za korist zgolj lastno. Objava Hanka Matjažič: Iz Maži-Hana (Pozor, to je politična poezija!) objavljena na Vipavska.eu .
sreda, 24. april
Kozmos kot stališče
Ob poeziji Miklavža Komelja je vselej težko in hkrati lahko. Izjava se zdi nesmiselna, v resnici je tavtološka, oponaša naslov pesnikove najnovejše zbirke, ki izpostavlja podobno (navidezno) ambivalenco. Zakaj težko? Ker se skuša prebiti tja, kamor...
Glej ga vraga, skoraj se spotaknil bil je mož ob bitje čudno neko, pa opazil zadnji čas zapreko je na cesti in se ji umaknil. Tisto bitje silno spotakljivo dolgo še v slušalko je jezljalo, da je manjkalo samo še malo, pa bilo lahko bi razburljivo. Bi spotaknilo ga, a prepozno je bilo, je jezno zarenčalo, ni se več spotakniti ga dalo, oh, kako se zdaj počutim grozno. Ni verjel si mož, da dobro sliši, in še manj, da vidi, s kom bi skoraj trčil čelno, ko ga je od zgoraj gledal, da gre proti javni hiši. Tisto bitje da podpredseduje, se je spomnil, ko ga prepoznal je, a le po frizuri, ki kot vzglavje služi, z njo se vselej razkazuje. Giba se po ulici svobodno, kot da njemu, bitju, zgolj pripada, kot da ono samo svetu vlada, da še možu je bilo nerodno. Bitja ne zgrešiš, čeprav opravka z njim imel nikjer nisi nikoli, saj veš po frizuri, ki okoli nosi jo, da je opranoglavka. Objava Rasa Bižrat: Spotakljivka (Pozor, to je politična poezija!) objavljena na Vipavska.eu .
torek, 23. april
VIDEO: Igralci Drame SNG Maribor prebirali verze poezije
Alma Mater Europaea – ECM in Drama SNG Maribor sta ob svetovnem dnevu knjige danes, 23. aprila, ob 11. uri pripravila navdihujoč pesniški dopoldan Minuta za poezijo. Igralke in igralci mariborske Drame so tako ob svetovnem dnevu knjige, ki sovpada s 460. obletnico rojstva gledališkega maga in poeta Williama Shakespeara, na pesniškem dopoldnevu predstavili izbor […]