Kulturni praznik je priložnost, da se zamislimo, kakšen je naš (moj) odnos do knjige. Prešernov sodobnik A. M. Slomšek je rad priznal, da imajo protestanti Trubar, Dalmatin, Bohorič in drugi zasluge za prve slovenske tiskane knjige, ko je zapisal: »… akoravno so nesrečno od prave vere zašli, Bog pa je njihove pogreške v dobro obrnil.«
Knjige je bilo v tistih časih zahtevno pisati, tiskati in še težje spraviti med ljudi. Malo jih je znalo brati in redki so si jih lahko privoščili. Slomšku se je porodila odlična ideja, ki jo je potem s somišljeniki in sodelavci tudi uresničil; ustanovil je Mohorjevo družbo, ki velja za najstarejšo slovensko založbo.
Rojstna ura te ustanove je udarila 20. aprila 1851, ko je v Št. Andraž povabil znane, učene in delu predane može svojega kova, da bi skupaj praznovali velikonočne praznike. Ob tej priložnosti jim je razodel svoje sanje: ustanoviti založbo za izdajanje knjig. Začelo se je obsežno in zahtevno delo, ki je imelo daljnosežne posledice. Brez pove...