Iskanje: avtor

ponedeljek, 10. november

V četrtek, 13. novembra 2025, bo ob 17. uri v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor predstavitev knjige Marjana Toša “Od Trojice do resnice”. Z avtorjem se bo pogovarjal Tone Petelinšek. Dr. Marjan Toš je otrok Slovenskih goric, po poklicu profesor zgodovine in geografije z doktoratom iz zgodovinske antropologije. Bil je novinar, uslužbenec organov za notranje […] The post Literarni večer: Marjan Toš v Univerzitetni knjižnici Maribor appeared first on Lokalec.si .
Slika članka
Festival slovenskega šansona 2025: Katera bo najlepša skladba?
Festival slovenskega šansona ima na Prvem programu Radia Slovenija dolgo zgodovino. Po desetletni prekinitvi je leta 2023 začel pisati novo poglavje in javnosti predstavil izbrane šansone nove generacije. Letos so slovenski glasbenice in glasbeniki na objavljeni razpis poslali 57 novih skladb, med katerimi je strokovna komisija v sestavi Vita Mavrič, Rudi Pančur in Goran Dekleva izbrala enajst šansonov, ki se tokrat predstavljajo na festivalskem odru. Sledi sklepno dejanje Dva koncerta Festivala slovenskega šansona sta že izzvenela. Tomaž Hostnik in Matija Krečič sta 26. oktobra s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v studiu 26 Radia Slovenija predstavila svoj tretji album Domovini, retrospektivni koncert La Vita è bella pa je v razprodani Linhartovi dvorani Cankarjevega doma 4. novembra ob stoječih ovacijah izvedla Vita Mavrič. Tretje dejanje festivala prinaša 16. novembra tekmovalni večer, na katerem se bo 11 letošnjih izbranih šansonov potegovalo za naziv slovenski šanson 2025. [caption id="attachment_38130" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Leta 2023 je slavil Tomaž Hostnik (Dekle iz zlatih sanj).[/caption] Na tekmovalnem odru se bodo predstavili: 1. Matjaž Romih – Hohštapler 2. Café Noisette – Soška 3. Ana Mezgec in Nakána – Parkiram 4. Saša Lešnjek – Avtobus št. 6 5. Nina Virant – Vedno je pa tvoje lice 6. Urška Bergant – Zlati časi 7. Ana Maria Mitić – Oda vodovodarju 8. Žigan Krajnčan – Zrcalo 9. Nuša Ofentavšek – Zdaj je čas za naju dva 10. Primož Vidovič – Kruha in iger 11. Jure Ivanušič & Nordunk – Zrcalo družbe Tričlanska strokovna komisija bo na prireditvi podelila štiri nagrade: nagrado za najboljše besedilo, nagrado za najboljšo glasbo, nagrado za obetavnega mladega avtorja ali izvajalca in veliko nagrado slovenski šanson 2025 za najboljši šanson v celoti. Festival slovenskega šansona Predstavitev tekmovalcev Jure Ivanušič & NORDunk Jure Ivanušič je vsestranski umetnik – igralec, režiser, scenarist, glasbenik in šansonjer. Odigral je več glavnih vlog v slovenskih filmih ter več kot 60 gledaliških vlog. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med njimi Borštnikovo nagrado, nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije, nagrado Franeta Milčinskega - Ježka ter nagrado občinstva na Festivalu slovenskega filma. Že od leta 1997 ga spremlja zasedba NORDunk, s katero se tudi letos predstavlja na Festivalu slovenskega šansona; v njej delujejo harmonikar Tomaž Marčič, saksofonist Bojan Logar, kitarist Simon Šimat, basist Gregor Antauer in klaviaturist Andrej Antauer ter tolkalec Martin Rošer. [caption id="attachment_17329" align="alignnone" width="845"][media-credit name="Foto: Sandi Fišer" align="none" width="845"] [/media-credit] Jure Ivanušič[/caption] Tekmovalni večer Festivala slovenskega šansona 2025 bo v nedeljo, 16. novembra 2025, ob 20.00 v Domu kulture Velenje, spremljate ga lahko v neposrednem avdio- in videoprenosu na Prvem programu Radia Slovenija, na Radiu Koper in Radiu Maribor. Primož Vidovič Primož Vidovič je kantavtor in filozof, eden vidnejših slovenskih šansonjerjev in interpret popevk ter džezovskih standardov. Za avtorsko glasbo, v kateri duhovito odslikava usode in zablode današnjosti, je prejel številne nagrade. Literarna besedila, zasoljena z dovtipi in aluzijami, in kabaretsko teatralnost pospremi z eklektično glasbo, v kateri se prelivajo ljudski melosi z vseh koncev sveta, od tanga in džeza pa do sevdaha in fada. Na Festivalu slovenskega šansona se predstavlja z zasedbo, v kateri delujejo harmonikar Matjaž Balažič, lutnjar in kitarist Timi Krajnc, tolkalist in pevec Niko Kostanjevec ter pevca Samo in Janez Ivačič. Saša Lešnjek Saša Lešnjek je diplomantka džezovskega petja na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, svojo glasbeno pot pa nadaljuje na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Širša javnost jo je spoznala v vlogi Sandy v muzikalu Briljantina. Leta 2021 je na festivalu Melodije morja in sonca prejela nagrado Danila Kocjančiča za najobetavnejšo avtorico. Redno nastopa z Big Bandom in Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija ter je aktivna na področju sinhronizacije. Letos se prvič podaja tudi v šansonjerske vode, ob tem jo spremljajo Bratje Poljanec, Luka za vibrafonom, Nejc na harmoniki, Jon na kontrabasu, pridružuje se jim še klarinetist Tomaž Zevnik. [caption id="attachment_36784" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Saša Lešnjek[/caption] Dogodek bosta povezovala Višnja Fičor in Igor Velše, pod scenarij se je podpisal Ambrož Kvartič. Café Noisette Café Noisette sestavljajo vokalistka Kaya Tokuhisa, pianist Rok Lopatič in harmonikar Žiga Vehovec. Posamezno delujejo v različnih glasbenih okoljih, druži pa jih ljubezen do igranja šansonov, ki jih interpretirajo v francoskem, slovenskem in italijanskem jeziku, sem in tja pa se podajo tudi na izlet v druge glasbene svetove. Poleg znanih napevov njihov repertoar zajema tudi širok nabor avtorskih skladb izpod peresa Barbare Kobal. Besedila se dotikajo najrazličnejših tematik, za katere je značilna izrazita atmosfera, ki poslušalcu naslika kontrastne podobe in v njem vzbudi barvito paleto občutkov: od melanholije somračnega jesenskega večera do vedrine z dežjem opranega poletnega neba. Ana Maria Mitić Ana Maria Mitić je končala študij klavirja in glasbene teorije na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, vendar jo javnost bolj pozna kot televizijsko voditeljico in igralko. »Če bi obstajalo polje, kjer lahko združim vse svoje ljubezni, klavir, globoko besedno izpoved, oder, iskrena čustva in improvizacijo, potem to ni nič drugega kot šanson,« pravi sama, to pa potrjuje tudi njen nastop na Festivalu slovenskega šansona 2023, na katerem je občinstvo navdušila s svojo avtorsko pesmijo V našem belem hodniku. Pri ustvarjanju se ji pridružujeta Žiga Vehovec s harmoniko in Ilj Pušnik s kontrabasom, njihov trio pa najraje ponese šansone do poslušalcev z avtoričino unikatno povezovalno spremljavo. [caption id="attachment_47225" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Klemen Mramor" align="none" width="1000"] [/media-credit] Ana Maria Mitić[/caption] Na festivalski razpis je prispelo 57 prijavljenih skladb, na koncu so jih izbrali enajst. Nina Virant - VIRA Nina Virant s svojim vsestranskim umetniškim izrazom že vrsto let z eno nogo na domačih tleh, z drugo na Nizozemskem deluje na številnih področjih, od raziskovanja glasbenega izročila predvsem slovanskih kultur, popa, džeza, vse do eksperimentalnih žanrov, progresivne glasbe in sodobnega gledališča. Poleg avtorskega opusa kot vokalistka, klaviaturistka in soavtorica sodeluje s številnimi domačimi in evropskimi glasbeniki. VIRA je umetničin zvočni izraz, v katerem se ji pri performansih v živo pridružuje pianistka in oblikovalka sintetizatorskih zvokov Mojca Zupančič. Na Festivalu slovenskega šansona jo spremljata še spremljevalni vokalistki Sonia Melocco in Lea Teraž. Matjaž Romih Matjaž Romih je radijski napovedovalec in glasbenik. Je član zasedbe BosaZnova, ki jo je leta 2014 soustanovil s svojo partnerko Vanjo Romih. Širši javnosti sta se predstavila leta 2022 s skladbo Želje na festivalu Melodije morja in sonca, kjer sta nastopila tudi leto pozneje s skladbo Običajen par, za katero je Matjaž prejel nagrado za najboljše besedilo. Kot kantavtor je zmagal leta 2005 na Festivalu slovenskega šansona s skladbo Dama reklama v absolutni kategoriji in osvojil prvo nagrado – snemanje albuma. Leto pozneje je pri ZKP RTV Slovenija izdal svoj prvi in edini album z naslovom Novice iz Slovenije, na katerem je poleg omenjene zmagovalne Dame reklame še 10 skladb. [caption id="attachment_30816" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] BosaZnova na odru MMS 2022.[/caption] Šanson je glasbeni žanr, ki izvira iz Francije in se osredotoča na pripovedovanje zgodbe skozi besedilo, pogosto z lirskim, čustvenim ali melanholičnim tonom. V ospredju so besedila, ki izražajo osebne občutke, ljubezenske zgodbe, vsakdanje življenje ali družbene refleksije, spremlja pa jih preprosta, a izrazita melodija. Gre za intimno, skoraj poetično obliko pevskega izraza, kjer je interpretacija pevca ključna za prenos čustev poslušalcu. Urška Bergant Urška Bergant je pevka, violinistka in avtorica glasbe, njene avtorske pesmi pa so dolga leta potrpežljivo čakale na pravi trenutek, da se rodijo. Ta trenutek je naposled prišel pred dobrim letom. Njene skladbe, prežete z iskrenostjo in globino, nežno, a jasno zrcalijo svet, v katerem živimo, ter ponujajo poti, ki vodijo k spremembi. Na Festivalu slovenskega šansona se predstavlja s pesmijo Zlati časi. Na odru jo spremljajo kitarist Dino Šemsudin Džopa, profesor harmonike Miha Pinterič ter džezovski kontrabasist Jure Bergant. Žigan Krajnčan Žigan Krajnčan je glasbenik, koreograf, performer in avtor, ki svojo umetnost gradi na prepletu giba, glasu in besede. V svojih projektih združuje pesem, ritem in telesnost ter ustvarja samosvoj izraz, prepoznaven na slovenskih in tujih odrih. Njegov umetniški svet pogosto sooblikuje brat Kristijan Krajnčan, vrhunski violončelist, bobnar, skladatelj in producent, s katerim ustvarjata izjemno uigran in čustveno prefinjen tandem. Na Festivalu slovenskega šansona predstavljata skladbo Zrcalo, ki jo izvajata skupaj – Žigan na vokalu in kitari, Kristijan na violončelu. [caption id="attachment_42886" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj" align="none" width="1000"] [/media-credit] Žigan Krajnčan[/caption] Festivalski večer bo med drugim zaokrožila podelitev nagrade Franeta Milčinskega - Ježka. Ana Mezgec in Nakána Ana Mezgec z zasedbo Nakána svojo večplastno poezijo prepleta z nepredvidljivimi kosi harmonskega gradiva in ritmičnih vzorcev. Nakáno odlikujeta unikaten zvok in energija izvrstne zasedbe, za kar poskrbijo Leon Firšt za klavirjem, Jošt Lampret na basu, Gašper Peršl na bobnih, Tilen Stepišnik na kitari ter Danijel Bogataj na violini in spremljevalnem vokalu; vsi skupaj glasbeni izraz spretno ovijejo v posebno oblikovan plašč, ki Anin vokal in violino povezuje v skladno celoto. Uglašeni Jedro zasedbe Uglašeni sestavljata klaviaturist, skladatelj in aranžer Matevž Goršič ter pisec besedil in vokalist Mihael Lajlar. Lajlar je do danes izdal tri pesniške zbirke, glasbeno pa ustvarja z vzdevkom Edenon. Oba avtorja sicer sodelujeta tudi pri ustvarjanju pesmi za otroke in mlade. Do danes sta izdala zbirko pesmi HALO?! Na preteklem Festivalu slovenskega šansona 2023 sta nastopila s skladbo Barve ulic, tokrat pa se vračata z zasedbo, ki jo sestavljajo vokalistka Nuša Ofentavšek, basist Dušan Kneževič, kitarist Rok Lajlar in bobnar Urban Krč. Sklepni festivalski večer bo potekal v koprodukciji s Festivalom Velenje, saj novembra Dom kulture Velenje praznuje 65. obletnico nastanka, kar zaznamujejo številni dogodki. Dom kulture Velenje je stičišče kulturnega življenja, ena osrednjih zgradb sodobnega Velenja in objekt modernizma pod spomeniškim varstvom. Svečano odprtje doma je bilo 29. novembra 1960, takrat se je tudi uradno končala dvoletna gradnja tega izjemnega kulturnega hrama. The post Festival slovenskega šansona 2025: Katera bo najlepša skladba? appeared first on Evrovizija.com .

sobota, 8. november

Kulturno društvo Pavza iz Selnice ob Dravi je tudi letos pripravilo izjemno in že tradicionalno doživljajsko druženje – Martinov pohod na Vinski Vrh, ki slovi kot eden najbolj veselih in sproščenih pohodov v kraju. Letos pa je dogodek dobil prav posebno novost: novo postojanko, Vinsko bulo. Nova atrakcija z razgledom – Vinska bula Avtor edinstvene […] The post FOTO: Veseli Martinov pohod na Vinski Vrh letos z novo postojanko – fontano Vinska bula appeared first on Lokalec.si .

petek, 7. november

Slika članka
Iskreni Jure Godler: tu ni bil še nikoli v življenju (Suzy)
Čeprav so prizori izjemno slikovito opisani, nam je avtor zaupal, da nikoli v življenju še ni dopustoval oziroma bil na jadrnici.
Slika članka
Martinova pojedina, ki vedno uspe
Martinova pojedina, ki so jo pripravili in preizkusili naši najboljši avtorji. Uspeh zagotovljen!
Slika članka
Predvolilne politične točke in Šutarjev zakon
Anže Lebinger v komentarju Predvolilne politične točke piše o tem, kako naprej po tragičnih dogodkih v Novem mestu. Po njegovih besedah se zdi, da Golobovi s Šutarjevim zakonom zavestno snujejo ustavno sporne ukrepe, ki zvenijo všečno v predvolilnem času. Pred volitvami je njihova pravna država zvenela drugače, meni avtor. “Absolutno prav je sicer, da je ...

četrtek, 6. november

Slika članka
V Marezigah bo iz pip teklo deviško oljčno olje (FOTO)
Projekt bo zaživel 26. novembra, na svetovni dan oljke. Avtor je Alen Babič, ki je zasnoval že vinsko fontano.

sreda, 5. november

Slika članka
ALI JE TA ZID V PRISOJAH NEVAREN? Nagiba se že nekaj časa (FOTO)
Na družbenih omrežjih se je pojavil posnetek trimetrskega podpornega zidu v Prisojah, ki se nevarno nagiba in grozi, da se bo zrušil. Kot je avtor videa navedel, naj bi bil zid zgrajen brez ustrezne hidroizolacije, zaradi česar ostaja...

ponedeljek, 3. november

KulturaMladinapred 49 dnevi
Slika članka
Slovenska neodvisna ilustracija
V Kinu Šiška bodo danes odprli 10. bienale slovenske neodvisne ilustracije, ob tem pa bodo podelili tudi drugo priznanje Tomaža Kržišnika za življenjsko predanost iskrenemu in samosvojemu vizualnemu izrazu. Priznanje bo prejel Mark Požlep, na bienalni razstavi, ki bo odprta do 28. novembra, pa se bo predstavilo 21 avtorjev in avtoric.
SlovenijaDružinapred 50 dnevi
Bilo je v letu 1989, pred težko pričakovano demokratizacijo, pred prvimi svobodnimi večstrankarskimi volitvami. Cankarjeva založba je izdala knjigo Janeza Jezerška - Sokola z naslovom Arhipelag Goli. Ima 248 strani. Toda kakšnih, kaj na njih piše.

nedelja, 2. november

SlovenijaDružinapred 50 dnevi
Zgodovinska knjiga za mlade. Avtorja Vesna Kamin Kajfež in Tomislav Kajfež. Izdala založba Miš.
Slika članka
dr. Boštjan Turk: Jetniki Svobode
SDS Prevalje vabi na predstavitev knjige dr. Boštjana M. Turka JETNIKI SVOBODE v torek, 4. novembra 2025 ob 19. 00h v Družbeni dom – Poročna dvorana Prevalje. Avtor je univerzitetni profesor, doktoriral na univerzi Sorbonna v Parizu. Trenu...

sobota, 1. november

Po poletnem hitu Clio piči 200, ki se na YouTubu bliža prvemu milijonu ogledov, se Zvita Feltna vrača z novo skladbo Cela drama. Tokrat so fantje presenetili z bolj narodnozabavnimi ritmi, ob katerih bodo njihovi dolgoletni oboževalci gotovo rekli: “Končno spet ena na harmoniko.” Pevec in vodja skupine Blaž Gec, ki je tudi avtor glasbe […] The post VIDEO: Zvita Feltna ima Celo dramo appeared first on Lokalec.si .
SlovenijaNova24TVpred 51 dnevi
Slika članka
Mladi zdravniki: Srhljiv umor je simptom globlje bolezni države
Srhljivi umor v Novem mestu ni naključje, temveč simptom trdijo Mladi zdravniki. Simptom bolezni, ki po mnenju avtorjev razjeda temelje naše države — sistematičnega ignoriranja strokovnih mnenj in resničnih potreb državljanov s strani vlade Robert...

sreda, 29. oktober

ZanimivostiSiol.netpred 54 dnevi
Slika članka
Neverjetna preobrazba Anžeta Zavrla: od 112 kilogramov do Guinnessovega rekorda
Harmonikar in avtor uspešnic skupine Gadi Anže Zavrl, ki je letos na ljubljanskem maratonu postal prvi človek na svetu, ki je maraton pretekel z diatonično harmoniko (Maratoniko) na rami in ob tem še ves čas igral različne skladbe, je na svojih profilih delil svojo telesno preobrazbo. Od lanskega decembra do letošnjega aprila mu je uspelo izgubiti 28 kilogramov, oktobra pa je na maratonu postavil še Guinnessov rekord.
Slika članka
Avstrijski izbor bosta vodila Alice in César
Po odmevni zmagi v Baslu bo Avstrija novega ESC predstavnika izbrala preko nacionalnega izbora Wer singt für Österreich? (Kdo bo prepeval za Avstrijo?). To se bo zgodilo prvič po letu 2016, ko je pri naših severnih sosedih potekal nacionalni izbor. Nekaj dni nazaj, 15. oktobra, se je že zaključilo javno povabilo, na katerega so prejeli, kot poroča avstrijski ORF, preko 500 skladb. Sledi izbor skladb in avdicije Tukaj so še pesmi, ki so jih predlagali Peter Schreiber, Cesár Sampson in Eberhard Forcher. Skupaj z uredniško ekipo bodo izbrali 30 najboljših skladb. Ko bo ožji izbor dokončen, bodo avtorji te skladbe predstavili v živo na posebnih avdicijah, ki se bodo odvile novembra. Na koncu se bo najboljših 12 udeležilo televizijskega finala, ki je planirano za 20. februar 2026, prenašala pa ga bo ORF 1. Novega avstrijskega predstavnika bosta tako izbrala - v enakovrednem razmerju - žirija in občinstvo. Alice Tumler in César Sampson Izbor Wer singt für Österreich? (Kdo bo prepeval za Avstrijo?) bosta vodila znana obraza Alice Tumler in César Sampson . Alice Tumle r je sovodila Pesem Evrovizije 2015 na Dunaju, glasbenik César Sampson, ki sodelujeo v procesu izbiranja skladb, pa je zastopal Avstrijo na Evroviziji leta 2018 v Lizboni, kjer je osvojil tretje mesto. Na javno povabilo so prejeli raznolike pesmi, od šlagerjev, popa in rocka, do countryja. Pesmi so v različnih jezikih, prepevajo pa jih tako solo izvajalci kot skupine. Posebne evrovizijske oddaje Pred samimim tekmovanjem bo ORF pripravil tudi serijo oddaj, ki se bodo navezovale na 70. obletnico Pesmi Evrovizije. V teh oddajah bodo nastopili številni zvezdniki, poleg tega a bo tu še serija dokumentarnih filmov. https://www.youtube.com/watch?v=0yrE0poJIwM&list=RD0yrE0poJIwM&start_radio=1 The post Avstrijski izbor bosta vodila Alice in César appeared first on Evrovizija.com .
Maja Drolec: Mnenje o romanu Jurica Pavičić; Rdeča voda Prevedla Seta Knop Goga, 2025 Jurica Pavičić (1965), profesor zgodovine in književnosti, sodi med osrednje hrvaške avtorje, ob ustvarjanju leposlovja, kratkih zgodb in kriminalk (Knjiga o jugu, Žena s drugog kata, Žigice, Mater Dolorosa, Ovce od gipsa) se ukvarja tudi s pisanjem scenarijev, kolumn in filmskih […]

torek, 28. oktober

Andrej Bakreni (Andrej Bajič Šarkezi), prekmurski Rom, avtor satiričnih videoposnetkov: “Kje so sedaj inštitucije ki so jih tako zavzeto branile? Ali bo spet kriv vodovod? Ali bo krivo to, da živijo v nečloveških razmerah? Kje so tisti ki obsojajo mene in moje objave? Kje so sedaj tisti ki govorijo da sem jaz sramota za romsko […] The post Andrej Bakreni: Dovolj se je ščitilo nasilneže, čas je za spremembe! appeared first on Demokracija .
RumenoGovori.sepred 56 dnevi
Slika članka
Strokovnjak razkriva, da je narcisa mogoče prepoznati že na prvi pogled
Znani avtor in strateg Robert Greene meni, da je to pogosto zapisano kar na obrazu ljudi.

ponedeljek, 27. oktober

ZanimivostiSiol.netpred 56 dnevi
Slika članka
Franci Kek: Civili ciganijo Rome ali neukrepanje škoduje vsem
Kolumna Francija Keka je bila prvotno objavljena avgusta 2024, v njej pa je avtor opisoval svoje izkušnje pri vključevanju romske skupnosti v Novem mestu. V luči zadnjih tragičnih dogodkov se njeni poudarki znova zdijo aktualni - predvsem opozorilo, da neukrepanje škoduje vsem, ne glede na narodnost. Zato jo danes ponovno izpostavljamo. Franci Kek je v kolumni zapisal naslednje: "Če moramo mi Slovenci upoštevati zakone, naj jih tudi oni. Če jim kaj ne paše, naj gredo drugam …" Na drugi strani pa: "Zagotoviti jim je treba …" To sta dva osnovna pogleda na romsko tematiko, ki sta vse bolj vsaksebi. Z njima sem se srečeval tudi sam, ko sem med letoma 2016 in 2018 kot honorarni sodelavec deloval na tem področju, angažiran s strani Mestne občine Novo mesto. Moje delo je bila predvsem koordinacija med romsko skupnostjo, službami mestne občine Novo mesto, ki delujejo na tem področju, in službami na nacionalni ravni.