Iskanje: grad
nedelja, 16. november
Ježkova nagrada Dušanu Hrenu: "Vzor in navdih mlajšim generacijam"
Dušan Hren, pionir radia in televizije ter utemeljitelj razvedrilnega programa TV Slovenija, je Ježkovo nagrado prejel na sklepnem večeru Festivala slovenskega šansona.
To je letošnji prejemnik Ježkove nagrade
Nagrado Franeta Milčinskega - Ježka za leto 2025 je prejel avtor, urednik, režiser in dolgoletni odgovorni urednik razvedrilnega programa TV Slovenija Dušan Hren. Kot piše v utemeljitvi, s svojo predanostjo, ljubeznijo, širino znanja in izkustev še danes
Na cesto proti gradu Rajhenburg padli drevesi
Ponoči okoli 3. ure zjutraj so bili gasilci PGE Krško obveščeni o prometni nesreči na cesti proti gradu Brestanica. Na teren so izvozili trije gasilci – tehnični reševalci z dvema interventnima voziloma.
"Po prihodu na kraj dogodka smo o...
Bertalanič-Žižek ob dosežek kariere, Lobnik odpovedala nastop
Na veliki nagradi Zagreba v judu je v nedeljo med Slovenci nastopil le Gal Bertalanič-Žižek in v drugem krogu plačal davek neizkušenosti. Metka Lobnik, četrta judoistka na svetovni jakostni lestvici v kategoriji do 78 kg, pa je nastop v Zagrebu odpovedala.
V kitajski provinci Henan BYD v več fazah gradi obsežen proizvodni kompleks, ki je po satelitskih posnetkih že večji od številnih obstoječih gigatovarn, vključno s Teslino tovarno v Austinu. Ocenjena površina območja po razpoložljivih podatkih pre...
Na letošnjem Liffu je slovensko premiero pred navdušenim občinstvom doživel celovečerni prvenec režiserke Ester Ivakič z naslovom Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo. Nadrealno je spremljati, kako se gledalci smejijo foram, ki si jih napisal, je povedala režiserka. Film je v igri za glavno nagrado festivala.
Zmajev grad v hrvaškem Zagorju: Trakoščan, pravljična trdnjava nad jezerom
Zakaj je Zmajev grad eden najbolj skrivnostnih in fotogeničnih kotičkov, ki jih moramo obiskati
Ponoči nesreča na cesti proti gradu Brestanica Kronika eposavje Ned, 11/16/2025 - 08:48 16.11.2025 ob 03.01 so bili gasilci PGE Krško preko ReCo Brežice obveščeni o prometni nesreči na cesti proti gradu Brestanica.
Če bi morali izbrati slovensko občino, ki najbolj živi z grajsko dediščino, bi bile Brežice zelo blizu vrha. Tu kamniti zidovi niso le spomin, temveč del vsakdana. Štirje gradovi – Grad Brežice, Grad Bizeljsko, Grad Pišece in Grad Mokrice – oblikujejo kulturno podobo kraja in govorijo o stoletjih prepletanja zgodovine, gospodarstva in umetnosti. Ko se […] Objava To je slovenska občina, v kateri stojijo kar štirje gradovi se je pojavila na Vse za moj dan .
Družba bližnjic: ko hitrost postane nova oblika neumnosti
Žal, hitrost in hipna odzivnost nadomeščata razmislek. Družbene in tehnološke strukture spodbujajo takojšnjo reakcijo – ne refleksije. Naše okolje ni več zasnovano za poglobljen proces mišljenja, temveč za hitro izmenjavo signalov in potrditev. Za prvinske, agresivne odzive. Ti mehanizmi ustvarjajo vtis učinkovitosti, a hkrati zmanjšujejo sposobnost notranje orientacije. Um, ki se navaja na takojšnje nagrade, postopoma izgublja toleranco do negotovosti, tišine in procesa.
sobota, 15. november
Televizijska ekipa N1 Srbija nominirana za prestižno nagrado
Organizacija Novinarji brez meja je v Parizu podelila nagrade za svobodo medijev v petih kategorijah. Nagrado za pogum, za katero je bila nominirana t
Ideja za izlet: zaraščene ruševine starodavnega gradu na Dolenjskem (FOTO)
Na Dolenjskem, na vrhu skalne kope nad vasjo Dolenje Selce pri Dobrniču, stoji Kozjak, ki je bil pozidan po letu 1250; ohranjenega je nekaj obzidja ter osrednjega poslopja.
V Zagrebu ta konec tedna gostijo veliko nagrado (grand prix) v judu, na katerem je svoj razkošen talent znova pokazala Nika Tomc. Članica celjskega kluba Z’dežele Sankaku je v kategoriji do 57 kilogramov osvojila tretje mesto in se s tem že drugič uvrstila na zmagovalni oder na najvišji ravni (v Linzu je bila letos že […] Prispevek Dober izplen treh judoistov Sankakuja v Zagrebu je bil objavljen na Novice.si .
Leila Mazouzi v Zagrebu do sedmega mesta
V nadaljevanju velike nagrade Zagreba v judu je v sobotnem delu tekmovanja Leila Mazouzi osvojila sedmo mesto v kategoriji do 63 kg. Že v petek je bila njena klubska kolegica iz Sankakuja Nika Tomc bronasta v kategoriji do 57 kg.
Festival slovenskega šansona 2025: Kateri šanson bo najboljši?
Na to vprašanje bodo poskusili odgovoriti na Festivalu slovenskega šansona 2025, ki se bo zgodil v nedeljo, 16. novembra, s pričetkom ob 20. uri. Žal neposrednega televizijskega prenosa ne bo, tako da se lahko s klikom tukaj pridružite neposrednem radijskem in video prenosu na spletni strani Prvega programa Radia Slovenija . Glasbeni večer, ki se bo odvijal v Domu kulture Velenje, bosta letos povezovala Igor Velše in Višnja Fičor. Edinstven festival Tik pred pričetkom tega edinstvenega festivala, skozi katerega skozi zgodbe spregovorijo šansoni, smo se pogovarjali tako z Andrejem Prezljem , ki je glasbeni urednik na Prvem programu Radia Slovenija in urednik letošnjega festivala kot tudi z Matejem Jevniškom , ki je urednik glasbenega in razvedrilnega uredništva na Radiu Slovenija. [caption id="attachment_47621" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj" align="none" width="1000"] [/media-credit] Andrej Prezelj[/caption] Prvi program kot ambasador šansona Andrej, Slovenski šanson je festival z dolgo tradicijo in zelo posebnim značajem. Kako se danes, v času instantne pop kulture in hitrih digitalnih formatov, pripravlja festival, ki temelji na besedi, zgodbi in glasbeni interpretaciji? Drži. Začetki festivala segajo v leto 1984. To je bil še festival Jugoslovanskega šansona pod vodstvom Bojana Adamiča. Festival je nekako zamrl potem leta 1990. Na Prvem programu je prišlo do obuditve festivala nato leta 2001 in je potekal vse do leta 2013. Po desetletnem premoru pa smo se na Prvem programu Radia Slovenija odločili, da je čas za obuditev festivala – saj smo opazili, da kar veliko slovenskih glasbenikov ustvarja v duhu šansona. Tako smo leta 2023 na razpis prejeli kar 66 skladb, letos 57 skladb. Kar seveda pomeni, da je zvrst šansona še vedno relevantna hkrati pa festival odpira vrata mlajši generaciji slovenskih šansonjerjev. Kot glasbeni urednik Prvega programa Radia Slovenija imate edinstven vpogled v razvoj domače glasbene scene. Kje danes vidite šanson? Upam trditi, da je Prvi program nekakšen ambasador šansona – šansone lahko slišite v naših glasbenih izborih, šansonjerji nastopajo tudi v oddaji Prva vrsta, kolegica Teja Klobčar pogosto v oddaji Pesem v žepu naredi daljšo recenzijo albumov in pogovore s šansonjerji. Prvi program Radia Slovenija ima posebno poslanstvo – negovati slovensko besedo in glasbo. Kaj vam osebno pomeni, da se festival odvija prav pod okriljem radia, in kako se ekipa programsko in produkcijsko vključuje v ta proces? Radio je odličen medij za festival; radijski eter doseže tiste nekoliko starejše poslušalce, kot verjetno tudi poslušalke in poslušalce srednjih let, sploh tiste, ki se peljejo v avtomobilu, hkrati pa mlajši poslušalci izvejo informacije tudi preko naših socialnih medijev ali portala MMC. Kot urednik festivala imam prste povsod, saj je nujno, da ima en človek pregled vseh segmentov festivala tudi če katerega ne pokriva – tako sem zadolžen za komunikacijo z glasbeniki, organizacijo tonskih vaj, zbiram tehnične rajderje za našo produkcijsko ekipo, pišem sporočila za javnost, kakor tudi spremno besedilo za glasbeno izdajo šansonov. Sem tudi nekakšen vezni člen med glasbeniki in našo produkcijsko ekipo, če pride do kakršnih koli sprememb to seveda obvestim obe strani. Publika šansona je pogosto opisana kot zahtevna, zrela, a tudi hvaležna. Kako danes poslušalci sprejemajo tovrstne festivale in ali opažate, da se zanimanje za šanson med mlajšimi generacijami morda znova prebuja? Če sklepam po koncertu Hostnika in Krečiča, ki se je zgodil 25. oktobra, je bilo med poslušalci kar nekaj mladih obrazov. Ali bo veliko mladih na sklepnem večeru Festivala slovenskega šansona, nimam podatka. Vem, pa da karte za šanson kar hitro kopnijo, tako da pričakujem precej napolnjeno dvorano. [caption id="attachment_47622" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj" align="none" width="1000"] [/media-credit] Matej Jevnišek[/caption] Sodobni trubadurji Matej, kot glasbeni urednik nosite pomemben del odgovornosti za umetniško in programsko podobo festivala. Kako ste se lotili izbora in koncepta – kaj je bil vaš glavni kriterij pri sestavljanju letošnjega programa? Glede na to, da je festival tekmovalnega značaja težko govorimo o konceptu, vsaj v začetkih. Koncept se pravzaprav izoblikuje kasneje, s prijavljenimi skladbami prek razpisa, nato izbora strokovne komisije in šele nato lahko začnemo govoriti o obrisih koncepta. Če govoriva o krovnem konceptu ozirom kriterijih, pa šanson že sam po sebi nastane kot pesniški »izbruh« v povezavi z glasbo. Besedilo je tisto, ki mora imeti umetniško vrednost. Seveda tudi muzika nosi svoj del te odgovornosti. Festival Slovenski šanson ima svojo tradicijo, a tudi svojo občinstvo, ki pričakuje presežek – tako v besedilu kot v interpretaciji. Kako težko je danes najti avtentične ustvarjalce, ki še znajo pripovedovati zgodbe skozi pesem? O tem bi lahko razglabljali zelo široko, od krize vrednot do individualizma in skorajda čustvene otopelosti sodobnega človeka. Šanson se mora roditi iz osebne izkušnje, iz krika, kritike, poteptanosti, krize … a vse to mora avtor občutiti na lastni koži. Zato da se izpove, da zadrhti njegova duša, se na odru da poslušalkam in poslušalcem. In nato mu verjamemo, ko se naježi koža, ko ga razumemo in se lahko poistovetimo z njegovo pripovedjo. Gre za sodobne trubadurje. In so, še vedno so med nami, kot boste lahko slišali in doživeli muziko na lastni koži. Z uredniškega vidika – kaj pomeni priprava takšnega festivala za Radio Slovenija? Predvsem v prvi vrsti izpolnjevanje poslanstva za nekomercialne in nišne vsebine. Šanson sam zase težko preživi nekje zunaj, naše poslušalstvo je v zadnjih letih malo zatavalo v nenavadne okuse in trivialnost. Ravno zato pa je tukaj javni servis nacionalnega medija, da kljub vsemu postavlja smernice in pokaže, da je tukaj še kaj drugega od enostavnih glasbenih in besednih vzorcev. Nacionalni medij ne sme nikoli pozabiti na svojo izobraževalno vlogo, ki sploh ni tako minorna. Že glasbeni uredniki nosimo pomembno nalogo v zadovoljevanju zelo širokih glasbenih okusov in moramo krmariti med željami in našo lastno estetiko. Verjemite, ni enostavno. Je pa tako, da če nacionalni medij ne bo poskrbel za otroško, mladinsko, ljudsko, zborovsko, glasbo pihalnih orkestrov in godb ter šanson, nihče ne bo. Kljub vsemu mi letno na terenu in v naših studiih posnamemo ter arhiviramo ogromno koncertov, ki se nato predvajajo v etru nacionalnega medija. Če mi tega ne naredimo, potem vseh teh glasbenih vsebin ni. Prav tako je s projekti, kot je Festival slovenskega šansona. So sicer velik organizacijski in finančni zalogaj a ravno za to smo tukaj. Kaj bomo pustili zanamcem, je naša odgovornost. Upam, da ne praznih arhivov. Na tem mestu se moram zahvaliti Festivalu Velenje, ki je z nami vstopil v koprodukcijo in je na lokalni ravni izpeljal svojo nalogo več kot odlično. Nič ni samoumevno, tudi interes za nišne vsebine ne. Tega se moramo zavedati. Če bi morali opisati letošnji festival v treh besedah – katere bi izbrali? Drzen, sodoben in strasten. Šanson je glasbeni izraz, ki izhaja iz francoske tradicije in označuje pesem z izrazito literarno vsebino. Gre za intimno, pogosto pripovedno pesem, ki združuje poetičen besedilo z občutljivo, minimalistično glasbeno spremljavo, običajno kitaro ali klavirjem. V središču šansona je zgodba ali čustvo, pogosto melanholično, nostalgično ali refleksivno, pri čemer izvajalec poudarja interpretacijo in besedilno izražanje bolj kot tehnično virtuoznost. Klasični primeri prihajajo iz Francije, a žanr je vplival tudi na glasbeno sceno drugod po svetu. Slovenski šanson 2025 Na festivalskem odru se bo v tokratni ediciji predstavilo enajst izbranih zasedb - pisana bera tako izvajalsko in glasbeno, tudi tematsko. Ton glasbenega večera bo, kot se za šanson leta 2025 spodobi, poetično klasičen in sodoben. Po odpetih tekmovalnih skladbah bo tričlanska strokovna komisija na prireditvi podelila nagrado za najboljše besedilo, najboljšo glasbo, nagrado za obetavnega mladega avtorja ali izvajalca ter veliko nagrado slovenski šanson 2025 za najboljši šanson v celoti. Na tekmovalnem odru se bodo predstavili (celotno predstavitev tekmovalcev si lahko ogledate tukaj ): 1. Matjaž Romih – Hohštapler 2. Café Noisette – Soška 3. Ana Mezgec in Nakána – Parkiram 4. Saša Lešnjek – Avtobus št. 6 5. Nina Virant – Vedno je pa tvoje lice 6. Urška Bergant – Zlati časi 7. Ana Maria Mitić – Oda vodovodarju 8. Žigan Krajnčan – Zrcalo 9. Nuša Ofentavšek (Uglašeni) – Zdaj je čas za naju dva 10. Primož Vidovič – Kruha in iger 11. Jure Ivanušič & Nordunk – Zrcalo družbe [caption id="attachment_38130" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Leta 2023 je slavil Tomaž Hostnik (Dekle iz zlatih sanj).[/caption] Posebna nagrada Na Festivalu Slovenskega šansona bodo podelili tudi nagrado Franeta Milčinskega - Ježka, ki bo letos podeljena že sedemintridesetič. Kdo bo prejemnik bo znan v nedeljo zvečer ... Dosedanji nagrajenci pa so: Marjan Marinc, Bojan Adamič, Srečko Golob, Urban Koder, Iztok Mlakar, Mojmir Sepe, Ervin Fritz, Jani Kovačič, Tomaž Pengov, Pavel Lužan, Gojmir Lešnjak, Vita Mavrič, Zlatko Šugman, Jure Ivanušič, Črt Škodlar, Nataša Tič Ralijan, Andrej Rozman Roza, Sašo Hribar, Kolektiv Narobov, Adi Smolar, Tone Partljič (za življenjsko delo), Lado Leskovar, Vinko Möderndorfer, Barbara Cerar, Tone Fornezzi - Tof (za življenjsko delo), Tilen Artač, Toni Gašperič, Marko Radmilović, Ljerka Belak, Desa Muck, Drago Mislej - Mef, Zoran Predin, Jurij Souček (za življenjsko delo), Marko Brecelj, Vlado Kreslin, Svetlana Makarovič, Vlado Poredoš, Tomaž Domicelj in Sašo Hribar (posthumno) ter Boris Cavazza. The post Festival slovenskega šansona 2025: Kateri šanson bo najboljši? appeared first on Evrovizija.com .
Klapa mali grad so pionirji klapskega petja v Sloveniji. Prav tako so na našem prostoru tudi začetniki nastopov, kjer se občinstvu predstavi več klap, kar je pripeljalo do množičnih nastopov in klapskih spektaklov v največjih slovenskih dvoranah in prizoriščih. Tokrat bodo, 15. novembra 2025 ob 19 uri v Dom kulture Kamnik, na že 19. srečanje […]
Cankarjeve nagrade ne more podeljevati ozkomiselna in nerazgledana oblast
Trenutna občinska garnitura si je zaželela prepoznavno znamko za svojo občino zgolj kot prazno formo, ki bi jo nato napolnjevala z lastno, politično vsebino.
petek, 14. november
Velik uspeh slovenske najstnice v Zagrebu, Marjan Fabjan se veseli
Ena najperspektivnejših slovenskih judoistk je na veliki nagradi v Zagrebu v kategoriji pod 57 kilogramov osvojila bron.
Nika Tomc do drugih stopničk na najvišji ravni
Judoistka celjskega Sankakuja Nika Tomc je na veliki nagradi Zagreba v kategoriji do 57 kg osvojila bronasto kolajno. Z zmago nad Britanko Acelyo Toprak je v tretjem nastopu v članski eliti osvojila že druge stopničke. Pred tem je bila marca srebrna v Linzu, lani je bila v Zagrebu sedma.
Pohitite, prijavite se in se potegujte za svojo nagrado!