Iskanje: reka
četrtek, 11. december
To so pretresljivi prizori s Save, kjer je prišlo do tragedije (FOTO)
Po jutranji tragediji na reki Savi v Slavonskem Brodu, kjer se je ob nezakonitem prečkanju reke prevrnil čoln z vsaj 13 ljudmi, prihajajo nove potrjene informacije in še več žalostnih prizorov.
Med prečkanjem Save na Hrvaškem umrli trije migranti
Med poskusom prečkanja reke Save v Slavonskem Brodu so po prevrnitvi čolna davi umrli trije migranti, več so jih hrvaški gasilci in policisti rešili.
Dražba lesa v Kočevski Reki: za hlod odštel več kot 20.000 evrov
Družba Slovenski državni gozdovi je v Kočevski Reki nedavno znova izpeljala dražbo vrednejše hlodovine. Prodali so za 555 kubičnih metrov hlodov. Najv
Nesreča čolna na Hrvaškem, en človek je umrl
Do nesreče je prišlo na reki Savi v Slavonskem Brodu.
V Savi se je prevrnil čoln z migranti; trije umrli
Hrvaške reševalne službe so v središču Slavonskega Broda iz ledene reke vlekle ilegalne migrante; v bolnišnici so sprejeli 11 ljudi. Akcija še poteka.
Celjsko kobro premagala čustva, ob prihodu na Kvarner so se vrnili spomini
Danes pozno zvečer bodo na Reki gostovali Celjani, ki so si zagotovili novo evropsko pomlad, a želijo še več. Več na Ekipa.si
Preživite advent na Reki, v mestu, ki »teče«
Bodite del zgodbe letošnjega adventnega časa na Reki. Adventni čas, ki se začne z nedeljo, ki prihaja, je zagotovo za marsikoga najlepši čas v letu. Mnoga hrvaška mesta v tem času vabijo na številne dogodke in Reka je eno izmed njih.
Letošnji ...
Na Hrvaškem se je prevrnil čoln z migranti: število umrlih naraslo
V reki Savi med Samostanom in nekdanjo Brođanko v Slavonskem Brodu se je zgodaj zjutraj prevrnil čoln, na katerem je bila skupina 13 migrantov. Sprva so hrvaški mediji poročali, da je umrla ena oseba, kasneje so sporočili, da so iz reke potegnili tri mrtve ljudi in osem živih, je za Hino povedal poveljnik Javne gasilske enote Slavonski Brod Ivan Vuleta.
Primerjava severnojadranskih luk: Koper blesti, Trst v prostem padu, Reka caplja
Rezultati ob devetmesečju kažejo velike razlike v uspešnosti: od rekordnih investicij v Kopru do občutnega padca pretovora kontejnerjev v Trstu.
V torek zvečer smo prijadrali do otoka Nendo na Salomonovih otokih. V temi si nisem upal iskati poti skozi ozke prelive med otoki in koralnimi grebeni, saj navtične karte tukaj niso zelo natančne. Zaspan sem bil, zato sem se odločil, da bomo do jutra počakali kar na morju v zavetrju otoka, ne da bi sidrali. Zavil sem k otoku in pospravil jadra. Med pospravljanjem jader pa sem se dovolj zbudil, da sem si premislil glede nočnega postanka. Zagnal sem motor in naredili smo še dvourni krog okoli otoka Malo, da smo prišli na sever Nenda, od koder je veliko bolj preprost vstop v zaliv pri Lati. Lata je glavno mestece vzhodnih Salomonovih otokov in eno od petih pomorskih vstopnih točk za vstop v državo z jadrnico. Ponoči smo sidro spustili na vzhodni strani zaliva v mirnem zalivčku nasproti Late. Dopoldne smo v skladu z dogovorom dobili obisk prijaznih uradnikov carine in imigracije. V eni uri smo opravili vstopne formalnosti, le carinskih dokumentov še nisem dobil in mi je carinik obljubil, da mi jih bo poslal po elektronski pošti. Popoldne nas je ravnateljica Hilda povabila na ogled svoje srednje tehniške šole in dijaškega naselja, ki je postavljeno nad zalivčkom, kjer smo sidrali. Preostanek dneva smo namenili sprehodu in teku po z bujnim gozdom poraščeni okolici. Na ta konec zaliva je še pred nekaj leti vodila cesta, potem pa je narasla reka pred leti podrla most, po cesti so se nehali voziti avti in cesto si je spet prisvojila džungla. Po nekdanji cesti zdaj med grmovjem in drevesi vodi le še ozka stezica, po kateri otroci iz okoliških vasi hodijo v šolo. Zvečer smo na barki pogostili ravnateljičino družino, ki je s kanujem prišla na obisk in so nam zaželeli dobrodošlico ter s seboj prinesli cvetje in zelenjavo. V četrtek smo šli z našim gumenjakom na izlet čez zaliv do glavnega naselja Lata in se po peščeni cesti polni velikih luž sprehodili po mestecu s skromnimi hiškami. Spet lahko napišem, da imajo skoraj vse, kar imajo veliki, le da so banka, pošta, trgovine, bolnišnica, policija … v skromnih, majhnih hiškah ali kontejnerjih. Le nogometno igrišče imajo v velikosti, kot smo ga navajeni pri nas. Imajo tudi letališče, smučarske skakalnice pa na otoku nismo videli. Popoldne smo se želeli vrniti čez zaliv proti Skokici, pa nas je v pristanišču pričakal okrepljen veter, ki je dvignil metrske bele valove, čez katere bi postala plovba z malim gumenjakom in štirimi ljudmi na krovu kar huda pustolovščina. Robert, Nina in Zlata so se zato na obali raje dogovorili z enim od domačinov, da jih je 3 milje čez zaliv odpeljal z ribiškim čolnom. Z našim gumenjakom je bila plovba čez valove z le eno osebo na čolnu še vedno živahna, a veliko hitrejša in bolj suha, kot bi bila s kompletno posadko. V zalivčku so se nam na katamaranu pridružili izraelski jadralci, s katerimi smo se srečali na Vanuatuju in si potem preko mailov izmenjevali informacije o formalnostih in sidriščih na poti. Z Zlato sva se odzvala povabilu na pijačo. Pogovarjali smo se sicer večinoma o jadranju, a se nisem mogel premagati in sem jih povprašal po njihovem mnenju o vojnah, ki jih ima Izrael s Palestinci in drugimi državami v okolici. Njihov pogled na problematiko je popolnoma drugačen kot naš in Izraelci zdaj samo osvobajajo ozemlja, ki naj bi bila nekoč že njihova in so jih v preteklih stoletjih zasedli muslimani. Še posebej ostra ali divja je bila žena enega od jadralcev, ki bi pobila kar vse v bližnji in daljni okolici Izraela. Mož jo je miril, a brez uspeha. Jezna je bila, ker so bila zaradi izmenjave raket med Izraelom in Iranom zaprta letališča v Izraelu in je morala zato podaljšati obisk na jadrnici in v nedogled prestaviti vrnitev z letalom domov. Izraelci so s katamaranom na poti okoli sveta, na zadnjem delu pa jih pot med otoki vodi skozi pretežno muslimanske države, zato se na poti proti Izraelu verjetno ne bodo veliko ustavljali. V petek smo skupaj z Izraelci navsezgodaj odjadrali proti zahodu, proti 210 milj oddaljenemu otoku Santa Ana. Vzhodnika smo imeli med 15 in 25 vozli in lepo smo metuljčkali z vetrom in se guncali po dvometrskih valovih. Pričakoval sem, da bodo Izraelci na katamaranu s krmnim vetrom vsaj toliko hitri kot mi, a so jadrali počasneje in smo jih popoldne izgubili za obzorjem. Ponoči smo prijadrali do neviht, ki so vseskozi razsvetljevale nebo okoli nas, a so bile dovolj daleč od nas, da nas niso motile pri jadranju. Le veter so preusmerjale vsaka malo po svoje od severovzhoda do jugovzhoda in temu sem prilagajal tudi našo smer jadranja. Proti jutru pa je vreme začelo divjati in je krepko skočilo iz okvirov, ki so jih obetale vremenske napovedi. Divje plohe in nevihte so se spravile nad nas in okrepile veter nad 30 vozlov. Avtopilot se je vse pogosteje izklapljal. Zamujal sem s krajšanjem jader, a mi je na koncu vendarle nekako uspelo pospraviti glavno jadro z jambora, ne da bi se strgalo na križih. Nastradal je le radarski odbojnik, ki ga je s seboj odnesel viharni veter. Dopoldne se je veter med nevihtami okrepil nad 40 vozlov in jadrali smo le še s petino genove. Vseskozi je hudo lilo z neba, valovi so se dvignili na 4–5 metrov in avtopilot temu ni bil kos. Vse več sem moral krmariti ročno, zunaj na dežju. Krepko je deževalo, da se je videlo le nekaj deset metrov okoli barke, grmelo, bliskalo … Zadnjih 20 milj pred Santa Ano so se nevihte, ki so vseskozi prihajale od zadaj, še okrepile in sunki vetra so presegali 50 vozlov, zato sem do konca zvil genovo in zagnal motor. Itak smo že samo na jambor dosegali več kot 6 vozlov hitrosti, a krmarjenje med valovi je bilo s pomočjo motornega pogona vseeno lažje. Strah me je bilo, da bo viharni veter odtrgal platneno streho biminija nad kokpitom, a je na srečo zdržala. Pred Santa Ano se je izpela še zadnja nevihta, zavil sem v desno in iz velikih valov smo se umaknili v čudovito mirno zavetje otoka in v zalivu med koralnimi grebeni sredi dneva spustili sidro. Zlata, Nina in Robert so bili preveč utrujeni od valovite poti in so popoldne ostali na barki, jaz pa sem se vendarle odpravil na krajši sprehod po otoku in v skladu z običaji pri Johnu, poglavarju vasi, izprosil dovoljenje za pristanek in za obisk otoka. Ponoči so v zaliv prijadrali tudi Izraelci, ki jim vreme v zadnjem delu poti prav tako ni prizanašalo in jim je veter vzel nekaj blazin in opreme iz kokpita. < Vanuatu Nadaljevanje 28.12.2025 Knjige Mirana Tepeša o dosedanjih podvigih Proti soncu Naš legendarni skakalec in jadralec Miran Tepeš se je v začetku novembra vrnil s svojega drugega potovanja okoli sveta. Celotno pot je preplul v dveh etapah. Prva se je pričela v Izoli v letu 2010. Po spletu okoliščin se je popotovanje po svetu zasukalo drugače, kot je to sprva načrtoval, NAKUP Z vetrom Mnogi jadralci, ki prvič objadrajo svet, po vrnitvi izjavijo, da so na poti našli samega sebe, Miran Tepeš pa ima bolj zanimiv odgovor: " Na poti nisem našel samega sebe, ker se tudi nisem iskal, sem pa zato videl veliko morja in nekaj zanimivih dežel." Na poti okoli sveta je preplul kar 26.541 navtičnih milj. NAKUP Veliki trije Knjiga Veliki trije je že tretji jadralski potopis Mirana Tepeša. V njej je opisano jadranje mimo znamenitih treh južnih rtov: rta Horn, rta Leeuwin in Rta dobrega upanja, jadranje čez južni Pacifik od Francoske Polinezije do Čila, jadranje do in okoli Avstralije ter Tasmanije in samostojno jadranje čez Indijski ocean. NAKUP Z jadrnico čez Arktiko Knjiga je jadralski potopis z zelo drugačne in zahtevne morske poti po ledenih morjih, med odročnimi otoki. V knjigi so na 256 straneh opisane dogodivščine s poti čez Arktiko in popestrene s 383 barvnimi fotografijami in zemljevidi. V prvem delu je opisana pot z jadrnico od Istre ... NAKUP Miran Tepeš Miran Tepeš bo letos poskusil izpeljati podvig, ki ga je do sedaj uspelo izvesti le redkim jadralcem na svetu. Iz Atlantika namerava zapluti v Tihi ocean skozi prehod imenovan Severozahodni prehod. Prehod je plovna pot skozi Arktični ocean vzdolž obale Severne Amerike. Prehod je večino leta zamrznjen in ga je možno prepluti le v redkih poletnih obdobjih, ko se arktični led stopi oziroma pomakne dovolj severno, da je plovba možna. Miran Tepeš pluje z litijevimi baterijami BlueCell. Na krovu ima tri bateriji Bluecell 100Ah12V s kapaciteto 3x100 Ah, ki tehtajo zgolj po 12 kg in imajo življenjsko dobo 3000 ciklov - globokih praznjenj. Besedilo in fotografije: Miran Tepeš
Na Reki celjski ne odlašaj na jutri, če lahko danes
Na Kvarnerju drevi v konferenčni ligi španski trenerski dvoboj starih znancev Victorja Sancheza in Alberta Riere. Celjani za neposredno napredovanje.
sreda, 10. december
Pomen prvega postroja Slovenske vojske v Kočevski Reki in potreba po uradnem državnem spominskem znaku
Prvi postroj enot Slovenske vojske v Kočevski Reki 17. decembra 1990 predstavlja enega najpomembnejših mejnikov v procesu osamosvajanja Republike Slovenije. Ta zgodovinski dogodek je bil jasen in neomajen simbol odločitve za lastno varnost, suvere...
Klic iz NZS? Victor Sanchez pred spopadom z Albertom Riero odgovarja takole
Španec je osredotočen na delo na Reki. Več na Ekipa.si
24-letni Jaka iz Kasaz še vedno pogrešan: prečesali že reko in gozdove
Policisti še vedno iščejo od konca novembra pogrešanega 24-letnega Jako Muhedinoviča iz Kasaz. Do danes so izvedli devet iskalnih akcij, v katerih je
V Kamniku so zaključili urejanje Keršmančevega parka, enega osrednjih zelenih prostorov mesta. Prenova park še tesneje povezuje z reko Kamniško Bistrico in naravo ter mu daje več vsebin za vsakdanjo rabo – za sprehod, počitek, druženje in kratek oddih v središču mesta. V parku so obnovili sprehajalne poti, uredili nove površine za posedanje in druženje, […] The post Zaključeno urejanje Keršmančevega parka appeared first on modre novice .
Z Riero se je razšel vse prej kot lepo, zdaj se mu lahko maščuje
Španski strateg Albert Riera pri delu ne odstopa od svojih načel. Vselej se trudi, da bi vsa njegova dejanja osmišljal namen, kako narediti ekipo še boljšo, za dosego omenjenega cilja pa v krutem svetu nogometnega profesionalizma izbira različna sredstva. Včasih kaj doseže na lepši, včasih pa tudi manj prijazen način. Tako je lani v Celju zanetil kratki stik z Luko Menalom. Krajšo je potegnil občasni reprezentant BiH, ki je kmalu za tem zapustil knežje mesto. Odpravil se je na Reko, v četrtek pa se mu na tekmi konferenčne lige med Rijeko in Celjem ponuja svojevrstna priložnost za maščevanje. Zdaj lahko dokaže nekdanjemu trenerju, koliko velja na zelenici.
torek, 9. december
Celje se tik pred koncem evropske jeseni pripravlja na eno najzahtevnejših preizkušenj dosedanjega leta – gostovanje pri Rijeki, ki ga bodo grofje odprli v četrtek ob 21. uri. Čeprav je hrvaški prvak na papirju najdražji nasprotnik grofov in igra na vroči Rujevici, je iz celjskega tabora jasno: na tekmo gredo samozavestno in z jasno postavljenim … The post Oslabljeni, a ne prestrašeni: Riera napoveduje napad na Reko appeared first on Slovenski nogometni portal .
Celjani odločno proti Rujevici, Riera: Nikoli nismo podrejeni
Nogometaši Celja se pripravljajo za tekmo konferenčne lige v četrtek na Reki, kjer bodo lovili pomembne točke.
Albert Riera odločno: Na Reko gremo po zmago in vanjo tudi verjamemo
Nogometaše Celja v četrtek ob 21. uri v gosteh čaka tekma petega kroga ligaškega dela konferenčne lige proti hrvaškemu predstavniku Rijeki. Celjani pred zadnjim gostovanjem letos napovedujejo igro na zmago in se ne obremenjujejo s tem, katero izmed moštev je v omenjenem dvoboju favorit. Pred odhodom na Hrvaško se bo celotna ekipa udeležila prireditve Športnik leta, prespala v Ljubljani in v sredo krenila proti Rijeki.
Maribor se poslavlja od pomembne prebivalke
Danes se Maribor tiho poslavlja od labodke Oli, ki je bila več kot le prebivalka ob Dravi, sporočajo na strani Visit Maribor na Facebooku. Opisali so jo kot pogumno labodko, ki je s svojo eleganco krasila razglednice, navdihovala fotografe in postala simbol miru, ki ga reka prinaša mestu.