Iskanje: slo
torek, 18. november 2025
Hud letalski udarec za ZDA. To je znano.
Nekoč zaničevalno lovsko letalo gripen postaja prava izvozna uspešnica za Švedsko. Ameriški predsednik Donald Trump je pomembno prispeval k 3,6 milijarde dolarjev (3,11 milijarde evrov) vrednemu poslu med Skandinavci in Bogoto.
Slovensko zdravstvo je ozdravljivo bolnico obsodilo na smrt
Najpomembnejši pomislek strokovnih organizacij s področja zdravstva glede zakona o prostovoljnem končanju življenja je ta, da je izredno nevarno pacientom ponujati možnost evtanazije v državi, kjer ni urejeno niti osnovno zdravstvo. Vsak dan poslu...
Letos Big Band RTV Slovenija obeležuje 80-obletnico delovanja, pomemben del praznovanj pa bo jubilejni koncert v Cankarjevem domu. Tam bo v petek 28. novembra najbolj ugleden orkester v Sloveniji gostil vrhunskega saksofonista Chrisa…
Rok Turk do osmega naslova: kralj slovenskega relija, ki ga mladi še ne dohajajo
Rok Turk je potrdil že rekordni osmi naslov državnega prvaka v reliju.
Neverjetne težave Dallasa, kaj vse bi lahko šlo še narobe? #video
V noči na torek je bilo v ligi NBA odigranih osem tekem. Dallas Mavericks, ki nimajo sreče z zdravjem, kot edini niso dosegli vsaj sto točk. Na gostovanju pri Minnesoti (96:120), kjer so pogrešali kopico prvokategornikov, tudi tri najboljše centre (Anthony Davis, Daniel Gafford in Dereck Lively II), so bili povsem nemočni. Po dobrih osmih mesecih je v ligi NBA zaigral Paul George (Philadelphia) in ugnal nekdanjega delodajalca LA Clippers (110:108), branilec naslova Oklahoma City Thunder ni imel večjih težav z zdesetkanim New Orleansom, najslabšo ekipo na zahodu (126:109), Chicago pa je v razburljivem srečanju ugnal Denver (130:127), pri katerem je znova blestel Nikola Jokić in dosegel razkošen trojni dvojček (36 točk, 18 skokov in 13 asistenc).
ponedeljek, 17. november 2025
Katastrofalne novice iz Bruslja: Napoved rasti slovenskega BDP prepolovljena
Iz Bruslja prihajajo katastrofalne novice. Evropska komisija je danes napoved rasti slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP) za letos znižala z dveh na en sam odstotek.
V Bruslju pričakujejo, da se bosta tako zasebna kot javna potrošnja v Slo...
Znano, kdo bo dobavil nove avtobuse v Ljubljani
Na magistratu so sklenili dva posla za dobavo električnih in vodikovih avtobusov. Vrednost pogodb presega štiri milijone evrov.
Glasba, ki spreminja življenja: Miklavžev koncert že 33 let piše zgodbe upanja
December se v Sloveniji začenja z Miklavžem – in z njim že tri desetletja tudi z glasbo, ki prinaša več kot praznično vzdušje. Dobrodelni Miklavžev koncert, ki ga pripravlja RTV Slovenija v sodelovanju z Rotary klubom Ljubljana in Rotary distriktom 1912, se letos vrača 3. decembra ob 20.05 na TV SLO 1.
V sklopu Perspektiv je na Liffu na ogled tudi drugi celovečerec ameriške neodvisne režiserke, igralke in psihologinje Mary Bronstein z naslovom Če bi imela noge, bi te brcnila. Režiserka v intervjujih ne želi pojasnjevati naslova, še manj potez in odločitev mame, ki se z bolno hčerko znajde v kaotičnem vrtincu vsakdana.
nedelja, 16. november 2025
Sinner porazil največjega rivala za ubranitev prestižnega naslova
Italijan Jannik Sinner je bil v finalu zaključnega turnirja ATP Finals v dveh nizih boljši od Španca Carlosa Alcaraza. To je bil njun šesti medsebojni dvoboj v tem letu, s 4-2 pa je bil uspešnejši Alcaraz, ki bo sezono končal na prvem mestu lestvice.
Na festival slovenskega šansona 2025 slavila zasedba Uglašeni
V Domu kulture Velenje je zazvenelo 11 izbranih skladb Festivala slovenskega šansona. Podeljena je bila tudi nagrada Franeta Milčinskega – Ježka, ki jo je prejel Dušan Hren. Prireditev so poslušalci lahko spremljali v neposrednem prenosu na Prvem programu Radia Slovenija, na Radiu Koper in Radiu Maribor. [caption id="attachment_47655" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Vita Mavrič[/caption] Na razpis je prispelo 57 novih skladb, med katerimi je strokovna komisija v sestavi Vita Mavrič, Rudi Pančur in Goran Dekleva izbrala enajst šansonov, ki so se tokrat predstavili na festivalskem odru. Enajst novih šansonov Za nagrade so se potegovali: Matjaž Romih s skladbo Hohštapler, Cafe Noisette s skladbo Soška, Ana Mezgec in Nakana s šansonom Parkiram, s skladbo Avtobus št. 6 je nastopila Saša Lešnjek. V izboru so bili tudi Nina Virant in skladba Vedno je pa tvoje lice, Urška Bergant in Zlati časi, Ana Maria Mitić z Odo vodovodarju in Žigan Kranjčan s šansonom Zrcalo. Zasedba Uglašeni se je predstavila s skladbo Zdaj je čas za naju dva, Primož Vidovič se je predstavil s skladbo Kruha in iger, Jure Ivanušič in Nordunk pa z Zrcalom družbe. Podeljene festivalske nagrade Na Festivalu slovenskega šansona so bile podeljene štiri festivalske nagrade, in sicer velika nagrada slovenski šanson 2025 za najboljši šanson v celoti, nagrada za najboljše besedilo, nagrada za najboljšo glasbo in nagrada za najbolj obetavnega mladega avtorja ali izvajalca. Nagrado za najboljši šanson v celoti je prejela skladba Zdaj je čas za naju dva v izvedbi Uglašenih. Nagrado za najboljše besedilo je prejel šanson Zrcalo, Žigana Krajnčana v izvedbi bratov Krajnčan. Nagrado za najboljšo glasbo je prejel šanson Parkiram, Ane Mezgec in Nakane. Nagrado za obetavno mlado izvajalko pa je prejela Saša Lešnjek, ki je zapela šanson Avtobus št. 6. [caption id="attachment_47653" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Nuša Ofentavšek in zasedba Uglašeni[/caption] [caption id="attachment_47649" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Brata Krajnčan[/caption] [caption id="attachment_47651" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Ana Mezgec in Nakana[/caption] [caption id="attachment_47650" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Saša Lešnjek[/caption] Kdo so zmagovalci - Uglašeni? Jedro zasedbe Uglašeni sestavljata klaviaturist, skladatelj in aranžer Matevž Goršič ter pisec besedil in vokalist Mihael Lajlar. Lajlar je do danes izdal tri pesniške zbirke, glasbeno pa ustvarja z vzdevkom Edenon. Oba avtorja sicer sodelujeta tudi pri ustvarjanju pesmi za otroke in mlade. Do danes sta izdala zbirko pesmi HALO?! Na preteklem Festivalu slovenskega šansona 2023 sta nastopila s skladbo Barve ulic (glej video spodaj), tokrat pa sta se vrnila z zasedbo, ki jo sestavljajo vokalistka Nuša Ofentavšek, basist Dušan Kneževič, kitarist Rok Lajlar in bobnar Urban Krč. https://www.youtube.com/watch?v=7bPUmbj4dqE&list=RD7bPUmbj4dqE&start_radio=1 V sklopu Festivala slovenskega šansona pa je bila podeljena tudi nagrada Franeta Milčinskega – Ježka. Žirija za podelitev nagrade ki so jo sestavljali Ana Duša – predsednica, Ana Jurc, Barbara Kapelj, Maja Kač, Ingrid Kovač Brus, Dajana Makovec, Simona Moličnik, Boštjan Narat in Janez Pirc se je odločila, da letošnjo nagrado Franeta Milčinskega – Ježka prejme Dušan Hren. [caption id="attachment_47646" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Dušan Hren[/caption] The post Na festival slovenskega šansona 2025 slavila zasedba Uglašeni appeared first on Evrovizija.com .
Odbor za finance Državnega zbora je kar v soboto ekspresno "požegnal" vladne spremembe proračuna za leto 2026. Poslanci na polmilijardno povišanje odhodkov na 17,7 milijard in znižanje prihodkov na 15,6 milijard prihodkov, kar pomeni, da bo primanjkljaj dosegel kar 2,1 milijarde evrov (2,9% BDP), niso imeli nobenih pripomb, saj se opozicijski seje niso udeležili. Marsikatero obrv pa je privzdignilo napovedano zmanjšanje prilivov iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb (po domače dobička), kar je v popolnem nasprotju z natolcevanjem o rekordnih dobičkih podjetij, s katerim je koalicija utemeljevala obvezno božičnico. Sicer pa ne padajo samo prilivi od davka na dobiček, ampak praktično vsi glavni viri proračuna, kar bi moralo že pred meseci prižgati vse alarme, predvsem pa bi morala vlada zajeziti ekscesno trošenje pri številnih nestrateških projektih.
(Anketa Mediane za TV SLO, november 2025) SDS najvišje (21,4%), svobodnjaki na drugem mestu (16,7%), vsi drugi daleč odzadaj, Logarjevi “demokrati” in Prebiličevi “prerodniki” pa globoko pod parlamentarnim pragom (3%)
Inštitut Mediana je med 10. in 13. novembrom izvedel prvo izmed raziskav javnega mnenja za Televizijo Slovenija pred volitvami marca prihodnje leto. V spletno-telefonski anketi je sodelovalo 711 državljanov, rezultati pa že nakazujejo osnovno razmerje moči na političnem terenu. Najvišje je znova SDS, ki bi jo podprlo 21,4 odstotka vprašanih. Gibanje Svoboda z 16,7 odstotka ...
sobota, 15. november 2025
Narodni dom Ljubljana do naslova pokalnih prvakinj
V Ljubljani je danes potekal pokal Slovenije v ritmični gimnastiki v individualnih sestavah, kjer so se dekleta pomerile kot ekipa. V absolutni kategoriji je naslov ponovno ubranil Narodni dom Ljubljana, ki sta ga zastopali Alja Ponikvar in Dora Valant.
Festival slovenskega šansona 2025: Kateri šanson bo najboljši?
Na to vprašanje bodo poskusili odgovoriti na Festivalu slovenskega šansona 2025, ki se bo zgodil v nedeljo, 16. novembra, s pričetkom ob 20. uri. Žal neposrednega televizijskega prenosa ne bo, tako da se lahko s klikom tukaj pridružite neposrednem radijskem in video prenosu na spletni strani Prvega programa Radia Slovenija . Glasbeni večer, ki se bo odvijal v Domu kulture Velenje, bosta letos povezovala Igor Velše in Višnja Fičor. Edinstven festival Tik pred pričetkom tega edinstvenega festivala, skozi katerega skozi zgodbe spregovorijo šansoni, smo se pogovarjali tako z Andrejem Prezljem , ki je glasbeni urednik na Prvem programu Radia Slovenija in urednik letošnjega festivala kot tudi z Matejem Jevniškom , ki je urednik glasbenega in razvedrilnega uredništva na Radiu Slovenija. [caption id="attachment_47621" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj" align="none" width="1000"] [/media-credit] Andrej Prezelj[/caption] Prvi program kot ambasador šansona Andrej, Slovenski šanson je festival z dolgo tradicijo in zelo posebnim značajem. Kako se danes, v času instantne pop kulture in hitrih digitalnih formatov, pripravlja festival, ki temelji na besedi, zgodbi in glasbeni interpretaciji? Drži. Začetki festivala segajo v leto 1984. To je bil še festival Jugoslovanskega šansona pod vodstvom Bojana Adamiča. Festival je nekako zamrl potem leta 1990. Na Prvem programu je prišlo do obuditve festivala nato leta 2001 in je potekal vse do leta 2013. Po desetletnem premoru pa smo se na Prvem programu Radia Slovenija odločili, da je čas za obuditev festivala – saj smo opazili, da kar veliko slovenskih glasbenikov ustvarja v duhu šansona. Tako smo leta 2023 na razpis prejeli kar 66 skladb, letos 57 skladb. Kar seveda pomeni, da je zvrst šansona še vedno relevantna hkrati pa festival odpira vrata mlajši generaciji slovenskih šansonjerjev. Kot glasbeni urednik Prvega programa Radia Slovenija imate edinstven vpogled v razvoj domače glasbene scene. Kje danes vidite šanson? Upam trditi, da je Prvi program nekakšen ambasador šansona – šansone lahko slišite v naših glasbenih izborih, šansonjerji nastopajo tudi v oddaji Prva vrsta, kolegica Teja Klobčar pogosto v oddaji Pesem v žepu naredi daljšo recenzijo albumov in pogovore s šansonjerji. Prvi program Radia Slovenija ima posebno poslanstvo – negovati slovensko besedo in glasbo. Kaj vam osebno pomeni, da se festival odvija prav pod okriljem radia, in kako se ekipa programsko in produkcijsko vključuje v ta proces? Radio je odličen medij za festival; radijski eter doseže tiste nekoliko starejše poslušalce, kot verjetno tudi poslušalke in poslušalce srednjih let, sploh tiste, ki se peljejo v avtomobilu, hkrati pa mlajši poslušalci izvejo informacije tudi preko naših socialnih medijev ali portala MMC. Kot urednik festivala imam prste povsod, saj je nujno, da ima en človek pregled vseh segmentov festivala tudi če katerega ne pokriva – tako sem zadolžen za komunikacijo z glasbeniki, organizacijo tonskih vaj, zbiram tehnične rajderje za našo produkcijsko ekipo, pišem sporočila za javnost, kakor tudi spremno besedilo za glasbeno izdajo šansonov. Sem tudi nekakšen vezni člen med glasbeniki in našo produkcijsko ekipo, če pride do kakršnih koli sprememb to seveda obvestim obe strani. Publika šansona je pogosto opisana kot zahtevna, zrela, a tudi hvaležna. Kako danes poslušalci sprejemajo tovrstne festivale in ali opažate, da se zanimanje za šanson med mlajšimi generacijami morda znova prebuja? Če sklepam po koncertu Hostnika in Krečiča, ki se je zgodil 25. oktobra, je bilo med poslušalci kar nekaj mladih obrazov. Ali bo veliko mladih na sklepnem večeru Festivala slovenskega šansona, nimam podatka. Vem, pa da karte za šanson kar hitro kopnijo, tako da pričakujem precej napolnjeno dvorano. [caption id="attachment_47622" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj" align="none" width="1000"] [/media-credit] Matej Jevnišek[/caption] Sodobni trubadurji Matej, kot glasbeni urednik nosite pomemben del odgovornosti za umetniško in programsko podobo festivala. Kako ste se lotili izbora in koncepta – kaj je bil vaš glavni kriterij pri sestavljanju letošnjega programa? Glede na to, da je festival tekmovalnega značaja težko govorimo o konceptu, vsaj v začetkih. Koncept se pravzaprav izoblikuje kasneje, s prijavljenimi skladbami prek razpisa, nato izbora strokovne komisije in šele nato lahko začnemo govoriti o obrisih koncepta. Če govoriva o krovnem konceptu ozirom kriterijih, pa šanson že sam po sebi nastane kot pesniški »izbruh« v povezavi z glasbo. Besedilo je tisto, ki mora imeti umetniško vrednost. Seveda tudi muzika nosi svoj del te odgovornosti. Festival Slovenski šanson ima svojo tradicijo, a tudi svojo občinstvo, ki pričakuje presežek – tako v besedilu kot v interpretaciji. Kako težko je danes najti avtentične ustvarjalce, ki še znajo pripovedovati zgodbe skozi pesem? O tem bi lahko razglabljali zelo široko, od krize vrednot do individualizma in skorajda čustvene otopelosti sodobnega človeka. Šanson se mora roditi iz osebne izkušnje, iz krika, kritike, poteptanosti, krize … a vse to mora avtor občutiti na lastni koži. Zato da se izpove, da zadrhti njegova duša, se na odru da poslušalkam in poslušalcem. In nato mu verjamemo, ko se naježi koža, ko ga razumemo in se lahko poistovetimo z njegovo pripovedjo. Gre za sodobne trubadurje. In so, še vedno so med nami, kot boste lahko slišali in doživeli muziko na lastni koži. Z uredniškega vidika – kaj pomeni priprava takšnega festivala za Radio Slovenija? Predvsem v prvi vrsti izpolnjevanje poslanstva za nekomercialne in nišne vsebine. Šanson sam zase težko preživi nekje zunaj, naše poslušalstvo je v zadnjih letih malo zatavalo v nenavadne okuse in trivialnost. Ravno zato pa je tukaj javni servis nacionalnega medija, da kljub vsemu postavlja smernice in pokaže, da je tukaj še kaj drugega od enostavnih glasbenih in besednih vzorcev. Nacionalni medij ne sme nikoli pozabiti na svojo izobraževalno vlogo, ki sploh ni tako minorna. Že glasbeni uredniki nosimo pomembno nalogo v zadovoljevanju zelo širokih glasbenih okusov in moramo krmariti med željami in našo lastno estetiko. Verjemite, ni enostavno. Je pa tako, da če nacionalni medij ne bo poskrbel za otroško, mladinsko, ljudsko, zborovsko, glasbo pihalnih orkestrov in godb ter šanson, nihče ne bo. Kljub vsemu mi letno na terenu in v naših studiih posnamemo ter arhiviramo ogromno koncertov, ki se nato predvajajo v etru nacionalnega medija. Če mi tega ne naredimo, potem vseh teh glasbenih vsebin ni. Prav tako je s projekti, kot je Festival slovenskega šansona. So sicer velik organizacijski in finančni zalogaj a ravno za to smo tukaj. Kaj bomo pustili zanamcem, je naša odgovornost. Upam, da ne praznih arhivov. Na tem mestu se moram zahvaliti Festivalu Velenje, ki je z nami vstopil v koprodukcijo in je na lokalni ravni izpeljal svojo nalogo več kot odlično. Nič ni samoumevno, tudi interes za nišne vsebine ne. Tega se moramo zavedati. Če bi morali opisati letošnji festival v treh besedah – katere bi izbrali? Drzen, sodoben in strasten. Šanson je glasbeni izraz, ki izhaja iz francoske tradicije in označuje pesem z izrazito literarno vsebino. Gre za intimno, pogosto pripovedno pesem, ki združuje poetičen besedilo z občutljivo, minimalistično glasbeno spremljavo, običajno kitaro ali klavirjem. V središču šansona je zgodba ali čustvo, pogosto melanholično, nostalgično ali refleksivno, pri čemer izvajalec poudarja interpretacijo in besedilno izražanje bolj kot tehnično virtuoznost. Klasični primeri prihajajo iz Francije, a žanr je vplival tudi na glasbeno sceno drugod po svetu. Slovenski šanson 2025 Na festivalskem odru se bo v tokratni ediciji predstavilo enajst izbranih zasedb - pisana bera tako izvajalsko in glasbeno, tudi tematsko. Ton glasbenega večera bo, kot se za šanson leta 2025 spodobi, poetično klasičen in sodoben. Po odpetih tekmovalnih skladbah bo tričlanska strokovna komisija na prireditvi podelila nagrado za najboljše besedilo, najboljšo glasbo, nagrado za obetavnega mladega avtorja ali izvajalca ter veliko nagrado slovenski šanson 2025 za najboljši šanson v celoti. Na tekmovalnem odru se bodo predstavili (celotno predstavitev tekmovalcev si lahko ogledate tukaj ): 1. Matjaž Romih – Hohštapler 2. Café Noisette – Soška 3. Ana Mezgec in Nakána – Parkiram 4. Saša Lešnjek – Avtobus št. 6 5. Nina Virant – Vedno je pa tvoje lice 6. Urška Bergant – Zlati časi 7. Ana Maria Mitić – Oda vodovodarju 8. Žigan Krajnčan – Zrcalo 9. Nuša Ofentavšek (Uglašeni) – Zdaj je čas za naju dva 10. Primož Vidovič – Kruha in iger 11. Jure Ivanušič & Nordunk – Zrcalo družbe [caption id="attachment_38130" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Leta 2023 je slavil Tomaž Hostnik (Dekle iz zlatih sanj).[/caption] Posebna nagrada Na Festivalu Slovenskega šansona bodo podelili tudi nagrado Franeta Milčinskega - Ježka, ki bo letos podeljena že sedemintridesetič. Kdo bo prejemnik bo znan v nedeljo zvečer ... Dosedanji nagrajenci pa so: Marjan Marinc, Bojan Adamič, Srečko Golob, Urban Koder, Iztok Mlakar, Mojmir Sepe, Ervin Fritz, Jani Kovačič, Tomaž Pengov, Pavel Lužan, Gojmir Lešnjak, Vita Mavrič, Zlatko Šugman, Jure Ivanušič, Črt Škodlar, Nataša Tič Ralijan, Andrej Rozman Roza, Sašo Hribar, Kolektiv Narobov, Adi Smolar, Tone Partljič (za življenjsko delo), Lado Leskovar, Vinko Möderndorfer, Barbara Cerar, Tone Fornezzi - Tof (za življenjsko delo), Tilen Artač, Toni Gašperič, Marko Radmilović, Ljerka Belak, Desa Muck, Drago Mislej - Mef, Zoran Predin, Jurij Souček (za življenjsko delo), Marko Brecelj, Vlado Kreslin, Svetlana Makarovič, Vlado Poredoš, Tomaž Domicelj in Sašo Hribar (posthumno) ter Boris Cavazza. The post Festival slovenskega šansona 2025: Kateri šanson bo najboljši? appeared first on Evrovizija.com .
Evrovizija 2026: Katere države so že potrdile sodelovanje?
Dunaj bo 12., 14. in 16. maja 2026 že tretjič gostil evrovizijsko tekmovanje, okrog katerega se letos še kako govori, predvsem zaradi sodelovanja Izraela, ki je bil zadnji dve leti vpet v krvavo vojno v Gazi. O usodi Izraela je bilo sprva predvideno izredno novembrsko srečanje članic EBU , a so ga po podpisu mirovnega načrta odpovedali oziroma znova prestavili na redno decembrsko skupščino zveze EBU, kjer naj bi le razpravljali o tej problematiki, ne pa tudi glasovali. Avstrijski kancler Christian Stocker je medtem dejal, da razprava o udeležbi Izraela na tekmovanju za pesem Evrovizije meče senco na samo prireditev. Dunaj 2026 Maksimalno 44 držav Kot je že znano se je 1. septembra 2025 začela evrovizijska sezona 2026. 15. septembra je bil prvi rok za prijavo. Kdo vse je oddal prijavo za sodelovanje na ESC 2026 v tem roku vsaj javnosti ni znano. Drugi in s tem zadnji rok pa se izteče decembra 2025. Omenja se 10. december. Po tem datumu (oziroma nekaj dni kasneje) bo tudi uradno znano, kdo vse bo sodeloval na Dunaju 2026. Maksimalno lahko sicer sodeluje 44 držav, od tega 38 v prvem in drugem predizboru (5 držav iz družine velikih pet ter gostiteljica so avtomatsko že v finalu) ter na koncu 26 držav v velikem finalu. Kdo je že rekel da? Zaenkrat ni znan oziroma izbran še noben evrovizijski predstavnik za Dunaj. Je pa do 15. novembra 31 držav javno potrdilo sodelovanje . Te države so: Albanija, Avstrija, Avstralija, Azerbajdžan, Bolgarija, Ciper, Češka, Črna gora, Danska, Finska, Francija, Estonija, Grčija, Hrvaška, Italija, Izrael, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Moldavija, Nemčija, Norveška, Poljska, Romunija, San Marino, Srbija, Švedska, Švica, Ukrajina ter Velika Britanija. Seveda obstaja tudi tukaj možnost (sicer majhna), da se zaradi vse bolj glasne polemike o sodelovanju Izraela na evrovizijskem tekmovanju kakšna državo iz tega seznama odpove sodelovanju. [caption id="attachment_8584" align="alignnone" width="845"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="845"] [/media-credit] Seznam sodelujočih televizij uradno še ni znan.[/caption] Pogoj: Nesodelovanje Izraela Še vedno je tukaj kar nekaj držav, ki sodelovanje na 70. Izboru za Pesem Evrovizije 2026 pogojujejo z nesodelovanjem Izraela. Te države so: Slovenija, Islandija, Nizozozemska, Španija, Irska in pa tudi Belgija. Te države bodo svojo odločitev sporočile, ko bo zveza EBU objavila uradni seznam sodelujočih držav na ESC 2026. To se bo zgodilo najkasneje decembra 2025. Preostali (še) čakajo Ob tem ni odveč če za konec še zapišemo, da so nekatere preostale članice zveze EBU, ki še javno niso potrdile sodelovanja, bolj kot ne nejasno in nenkonkretno sporočile, ali bodo sodelovale na Dunaju ali pač ne. Zopet tretje pa molče čakajo. In čakajo ... Stališče RTV Slovenija je, da če bo Izrael ostal med sodelujočimi državami na Pesmi Evrovizije 2026, Slovenija ne bo sodelovala na jubilejnem glasbenem tekmovanju na Dunaju maja 2026. [caption id="attachment_32010" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] RTV SLO čaka na odločitev zveze EBU.[/caption][poll id="102"] The post Evrovizija 2026: Katere države so že potrdile sodelovanje? appeared first on Evrovizija.com .
Danes za Maribor, nekdaj za Liverpool: V bistvu sem ta trenutek brezdomec
Verjetno ga ni fanatičnega navijača 20-kratnega angleškega prvaka in branilca naslova v premier ligi, ki ne bi poznal nogometaša Sheyija Ojoja. Več na Ekipa.si
Pletenine bodo ponovno hit letošnje zime. V nadaljevanju razkrivamo trend, ki bo še posebej izstopal: pulover brez rokavov. Gre za premišljen korak naprej v okviru toplih slojev, ki omogoča kreativno kombiniranje, ne da bi pri tem ogrozili udobje ali funkcionalnost.
petek, 14. november 2025
Praznični mesec december se hitro bliža in z njim tudi ‘Dobrodelni Miklavžev koncert’ na TV Slovenija. Letos bo na sporedu v sredo, 3. decembra, ob 20.05 na TV SLO 1, na vrsti bo…
Finančna uprava je v skupnih nadzorih s Policijo na območju Policijske uprave Novo mesto nadaljevala z ugotavljanjem kršitev iz svoje pristojnosti. Pri tem je preverjala tudi morebiten dolg iz naslova nedavčnih obveznosti (npr. neplačane globe Policije, mestnih redarstev in drugih inšpekcijskih organov). V zadnjem tednu so bila pri devetih dolžnikih na licu mesta zarubljena osebna […] The post FURS na terenu v Novem mestu: Zarubili devet vozil zaradi neplačanih glob appeared first on Lokalec.si .