V srednješolskih letih sem od blizu lahko odkrivala, kako je treba vinsko trto posaditi, jo nekaj let vzgajati, skrbno obrezovati, odstranjevati plevel, po potrebi škropiti in zaščititi pred škodljivci, dognojevati, rahljati in budno bdeti nad vsem, da končno obrodi grozdje. Potem sem z zanimanjem spremljala proces tehnologije vina in opazovala, kaj vse moramo upoštevati, da vino dozori do žlahtne kapljice. Tudi potem je pomembno, kako jo hranimo in kaj z njo naredimo. Tako sem postala vedno bolj pozorna ne samo, koliko, ampak tudi kaj popijem.
Z veseljem sem v prijetni družbi ob kosilu ali večerji rada popila kozarec dobrega vina. Hoteli so me tudi preizkusiti, kako se obnašam, če spijem malo čez mero. Pa nisem pristala na izzive, da moram tudi to preizkusiti. Vino preprosto spoštujem, odkar vem, koliko ur dela je v ozadju in kaj pomeni dobro vino. Spoštujem, ker vem, koliko negotovosti je od pomladi, ko lahko pozeba uniči letino čez noč, čez poletje, ko toča in neurja lahko v nekaj...