Stoj z velikim naporom in silovito moli. Odvračaj se od skrbi in dvomov, ki te doletijo. Begajo te in vznemirjajo, da bi te naredili mlahavega. (Evagrij Pontski, O molitvi, 9)
Evagrij govori o raztresenosti pri molitvi. »Če bi nam Bog štel raztresenost za slabo, se nihče ne bi rešil,« je dejal neki drugi menih (nam v uteho!). Ne vem, koliko napora in silovitosti vlagamo v molitev. Skrbi in dvomi nas verjetno ne le begajo in vznemirjajo, temveč nas imajo kar v oblasti. Mlahavi ne postajamo v teku molitve, temveč takšni že vstopamo vanjo. Malo naprej dodaja Evagrij, naj bo naš »um v času molitve gluh in nem« – gluh in nem glede raznih raztresenosti, ki nas obletavajo.
Gospod, uči nas moliti silovito!