Vir: Mladina
četrtek, 29. avgust
»Letos in lani smo imeli v Sloveniji srečo, ker nismo imeli smrtnih žrtev«
Rok Fazarinc ima več kot 40 let delovnih izkušenj, pridobljenih pri vseh najpomembnejših projektih zagotavljanja protipoplavne varnosti ob slovenskih vodotokih. Zadnja desetletja je v živo spremljal in analiziral učinke vseh velikih poplav in drugih sorodnih dogodkov, kot so plazovi. Po lanskih poplavah je postal vodja sveta za vode pri ministrstvu za naravne vire, nato pa tudi član vladnega sveta za obnovo, to...
Normalizacija genocida
Letošnji Blejski strateški forum (BSF), ena najprepoznavnejših zunanjepolitičnih konferenc pri nas, bo potekal 2. in 3. septembra pod naslovom Svet vzporednih realnosti. Med drugimi je bila nanj kot gostja povabljena izraelska političarka Cipi Livni, od leta 2006 do 2009 izraelska zunanja ministrica in podpredsednica vlade ter članica vojaškega kabineta v času operacije »Cast Lead«, med katero je bilo ubitih več...
»Človek je bil ubit pred našimi očmi. Nobenega usmiljenja ni. Nenehno nas pobijajo.«
Ahmed Al Masri je profesor francoščine na Univerzi Al Aksa. Odraščal je v družinski hiši v kraju Bejt Hanun na severu Gaze. Po izraelskem vojaškem vdoru leta 2014 se je preselil v mesto Gaza, ker je menil, da bo tam življenje varnejše. Univerze Al Aksa, Bejt Hanuna in njegovega stanovanja v mestu Gaza ni več. Marsičesa ni več. Ahmed zdaj živi v šotoru skupaj z ženo in delom njene družine: starši in sestro s tremi...
Politične zlorabe
Poimenovanje parlamentarna preiskovalna komisija obeta veliko. Tudi zamisel, ki se skriva za njim. Tovrstne komisije naj bi preverjale politično odgovornost funkcionarjev, po zaslišanju »osumljencev« in prič pa naj bi pripravile poročilo, ki ga nato sprejme parlament. To poročilo ima dve funkciji. Prva je simbolična, ker parlament ugotovi nepravilnosti, ima lahko potem posameznik težave v nadaljnji politični...
Komentar / Vzporedne realnosti slovenske diplomacije
Ko je ribniški župan pred dnevi izjavil, da se ekscesi in konflikti med Romi in preostalim lokalnim prebivalstvom pred desetletji ne bi mogli dogajati, smo si rekli, da najbrž res ne. Je pa tudi kar sam razkril, v čem je danes problem: »... enostavno te človekove pravice in vse te organizacije... « so krive. Torej ima »pregreta« občina Ribnica župana, ki vidi temeljni postulat demokratične družbe in države – torej...
Milijarde za razgradnjo nuklearke
V nemški zvezni deželi Bavarski so pred dvema tednoma, 16. avgusta, porušili dva 143-metrska hladilna stolpa najstarejše nemške nuklearke Grafenrheinfeld, ki je bila zgrajena sočasno s krško nuklearko. Rušenje se je zavleklo za uro in pol zaradi projedrskega protestnika, ki se je znotraj območja detonacije privezal na električni drog 10 metrov nad tlemi. Rušitvena dela so stala okoli tri milijone evrov.
Fundamentalizem naš vsakdanji
Predsednik Nove Slovenije Matej Tonin je smešno-žalosten politični lik. Rad se smeji, prijazen je, daje vtis, da posluša tudi sogovornike, s katerimi se ne strinja. Zavračal naj bi politiko grobosti, v kateri se je v teh krajih do perfekcije izmojstril Janez Janša. »Mi, naša stranka NSi, smo drugačni,« rad reče Tonin.
Podnebni zakon ne bo, kar je obetal, da bo
»Ni sprejemljivo, da bi zaradi podnebnih ciljev doživljali ekonomski in družbeni zastoj oziroma nazadovanje,« je decembra po objavi prvega predloga podnebnega zakona razglasila Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). »Podnebna nevtralnost ne sme ogroziti družbenoekonomskega razvoja,« je ponovno opozarjala pred tedni, ko je v javnost prišla nova, kot priznavajo v GZS, »za gospodarstvo sprejemljivejša« različica...
Čakajoč na reforme
Konec avgusta 2011 je vlada, šlo je za vlado Boruta Pahorja, sprejela odločitev o uskladitvi RTV-prispevka z inflacijo. Prejšnja leta se je RTV-prispevek, najpomembnejši finančni vir za delovanje javne RTV, vsakič avgusta – odločitev je po zakonu vedno treba sprejeti do konca avgusta – včasih zvišal, včasih ne. Včasih se je zvišal za višino inflacije, včasih za manj.
Bo vlada držala obljubo?
Na gospodarskem ministrstvu so že pred koncem prejšnjega leta napovedovali sprejem novega zakona o gostinstvu, ki naj bi omejil kratkoročno oddajanje nepremičnin prek spletnih platform, kot sta Airbnb in Booking, in vzpostavil pregled nad doslej slabo reguliranim področjem. Dosedanja ureditev, v kateri so najemodajalci lahko ribarili v kalnem, se je namreč izkazala za neustrezno in je daleč od zamisli delitvene...
Kako daleč je zdravstvena reforma?
Ministrstvo za zdravje je pod vodstvom Valentine Prevolnik Rupel konec leta 2023 spisalo interventni zakon, s katerim so olajšali prihod tujim zdravnikom v Slovenijo, v izvajanje neprekinjenega zdravstvenega varstva so vključili koncesionarje oziroma specialiste, vlada je nato v začetku letošnjega leta sprejela uredbo o programih storitev, s katero so razširili ambulante družinske medicine in spremenili...
Kako daleč je plačna reforma?
Vladna stran je prepričana, da bodo pogajanja o novem plačnem sistemu do konca septembra končana, saj naj bi bila velika večina sindikatov zainteresirana za nov plačni sistem. Odprtih je sicer še kar nekaj vprašanj, med sindikalnimi skupinami so na primer z novo ureditvijo poleg policistov precej nezadovoljni zdravniki, ki se sicer pogajanj o novem plačnem sistemu niso udeležev...
»Pozitivna« diskriminacija
Ko je predsednica republike Nataša Pirc Musar konec maja obiskala romsko naselje Lepovče v občini Ribnica, je med drugim dejala: »Razmišljamo o tem, da socialnih prejemkov ne bi dobivali v denarju in da bi se nekateri socialni prejemki umaknili, če otrok ne hodi v osnovno šolo. Če namreč ne gre s korenčkom, je treba tudi malo palice, v navednicah.
Piše: C. R. Ministrica za pravosodje Andreja Katič meni, da sprememba zakonodaje neposredno zaradi romske tematike ni potrebna. Pripravljajo sicer več zakonodajnih sprememb in novosti, med drugim zakon o mladoletnih storilcih kaznivih dejanj in spremembe kazenske zakonodaje, je povedala po sestanku z ministrom za notranje zadeve Boštjanom Poklukarjem. Katič se je danes na sestanku s […] The post Ministrica Katič: Zaradi Romov ni treba spreminjati zakonodaje appeared first on Demokracija .
Osumljenci v primeru napada na koncertu Taylor Swift načrtovali množičen poboj
Osumljenci, ki so načrtovali napad na koncertu ameriške pop zvezdnice Taylor Swift na Dunaju v začetku meseca, so nameravali ubiti več deset tisoč ljudi, je v sredo izjavil David S. Cohen, namestnik direktorja ameriške obveščevalne službe Cia, ki je avstrijskim oblastem posredovala informacije o nevarnosti napada.
Predsednica zbira predloge kandidatov za varuha človekovih pravic
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v uradnem listu objavila poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za varuha človekovih pravic. Predloge možnih kandidatov s priloženim pisnim soglasjem kandidata lahko v predsedničin urad posredujete do 14. oktobra. Petru Svetini se namreč mandat varuha izteče 23. februarja 2025. Več na Svet24.si
Borrell za sankcije proti skrajno desnima izraelskima ministroma
Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je danes pred neformalnim zasedanjem zunanjih ministrov v Bruslju dejal, da je predlagal uvedbo sankcij proti članom izraelske vlade, navaja nemška tiskovna agencija dpa. Borrell naj bi želel sankcionir
sreda, 28. avgust
Zrak v prestolnici med najbolj onesnaženimi
Najčistejši zrak v urbanih okoljih imata švedski Uppsala in Umea ter portugalski Faro, kaže najnovejša preglednica kakovosti zraka v evropskih mestih Evropske agencije za okolje (EEA). Ljubljana je med 372 mesti v zadnji šestini. V urbanih okoljih živi tri četrtine Evropejcev, nevarnim stopnjam onesnaženosti zraka pa je izpostavljena večina.
Proti soustanovitelju Telegrama v Franciji uvedli preiskavo
Soustanovitelj in izvršni direktor Telegrama Pavel Durov je bil v Franciji v sredo obtožen več kaznivih dejanj v zvezi z delovanjem aplikacije Telegram zaradi domnevnega omogočanja ekstremističnih vsebin in kriminala. Čeprav so ga nato pogojno izpustili ob plačilu varščine v višini pet milijonov evrov, ne sme zapustiti države.
Žbogar / »Miru ni mogoče doseči brez sodelovanja in dialoga«
Slovenski veleposlanik v Varnostnem svetu ZN Samuel Žbogar je v sredo na zasedanju, ki sta ga sklicali Slovenija in ZDA, pozval k pravičnemu in trajnemu miru v Ukrajini po dveh letih in pol vojne, ki jo je sprožila Rusija.