Regionalne novice > Goriška
nedelja, 31. marec
Dva sta, iz vasi sta Dolnja Guza, kjer pretaka se umazanija, voda kjer je čista polomija, skorajda že plava v njej meduza. Prvi Janko je, ki starešino vaškega že leta izigrava, v Dolnji Guzi kaže se, postava, vas za svojo ta ima lastnino. Arso ali Arsa po domače hlapec je njegov, tam za okolje ki skrbi, da ne bilo bi bolje, tudi on po blatni vodi skače. Sta združila se in sta sklenila, da denar je važnejši kot voda, briga da ju Guzencev usoda, svoje bosta skratka naredila. Spodnji Guzenci vsi otopeli takima oblast so v roke dali, kaj bi sami sebe kamenjali, kaj bi zoper to sploh kaj počeli. Drugi morali so jih svariti, kakšna vendar jim grozi nevarnost, da to ni le majhna malomarnost, mar se hočejo res zastrupiti? Sta režala Arso se in Janko, češ, poglejte Guzence bedake, žejni ti so najine kloake, dobro bova zategnila zanko. Pa prišlo je kádijino pismo, da naj Arso z Jankom ne igra se, vzameta naj drekovod zdaj nase, zadaj piše: Žal bedaki nismo. Zaskrbljen je Arso, Janko besen, da se kar kadi po Dolnji Guzi, parček vse bolj tava, vse bolj bluzi, za rešitev je izhod pretesen. Objava Arsa Vičič: Ars in Janko (Pozor, to je politična poezija) objavljena na Vipavska.eu .
sobota, 30. marec
Občina Tolmin objavlja Javni razpis za sofinanciranje izvajanja Letnega programa športa v občini Tolmin v letu 2024. Predmet razpisa so športni programi, športni objekti, razvojne dejavnosti v športu, organiziranost v športu ter športne prireditve in promocija športa. Izbrani programi morajo biti izvedeni in dodeljena sredstva porabljena v letu 2024. Prijave so možne do petka, 19. aprila 2024, na obrazcih iz […]
Šolski forumček je bil o zdravju, tudi poba tjakaj so poslali, v drugi klopi mu pred tem postlali, bil občutek je kakor na Navju. Le da to je Navje ortodoksno, pravoverno, da ne bo pomote, tam gostil je namreč pop falote, da bilo je še bolj paradoksno. Vse o zdravstvu, vse na eno vižo, kakor ortodoksne litanije, pobu dolgčas je, kam naj se skrije, zdi se mu že, da dobil je grižo. Kakor šolarček, kar je v resnici, ne kričač več in nič več prismoda, je trdo sedel kakor neroda, ki je v šolski klopi po krivici. Pop navijal v eno smer je, isto, hvalil pobove je vragolije, je povzdignil strašne grdobije, sliko hotel je podati čisto. Pa ni šlo, saj ni več moč lagati, da je zdravstvo v redu, pob pa priden, naj bil pop je še tako perfiden, ni bilo ljudi moč naplahtati. Da je pob v resnici nek predsednik, kaj vem česa, novega razreda, niso dala vtisa lica bleda, temveč, da je popovski prisklednik. Tak, ki liže se in popu slini, pop pa le, da naš je, pravoveren, dal mu je odvezo, neizmeren pač dvoličnež, ki normalnost hlini. Objava Zdravko Dohtarič: Pop in pob (Pozor, to je politična poezija) objavljena na Vipavska.eu .
petek, 29. marec
Imam veliko srečo, da imam pogled skozi okno. Ja, kdo ga pa nima, bi lahko marsikdo dejal. Toda, da lahko skozi okno opazuješ naravo, utrip svojega kraja, prebujanje narave, delo pridnih rok sokrajanov, ne, tega nima vsak. In to tako cenim. Sedaj, ko sem se končno umiril in dočakal sveto tridnevje, opazujem delo svoje žene […]
Nekateri so, ki ure jih pestijo, nosijo jih kajpada na levi, kot pravilo v taki je zadevi, dolge prste ure jim zlatijo. »Smo ljudje, za delavske pravice bi storili vse, naj ura plača dobro se, a najprej je jedača, avto prve klase, zlate žlice.« »Ura delavčeva bodi prednost«, radi vsakič mantro ponovijo, še s pestjo udarijo, storijo najprej vse za lastne ure vrednost. Kakšna ura, tista astronomska mišljena je ali druga kakšna? Ura pač, seveda vedno takšna da računica je ekonomska. »Naj se vidi, kakšni pogajalci mi za urno smo postavko vedno, pravimo, je vsako delo vredno, vpijemo zato: Dol z zajedalci!« V praksi je tako kot v teoriji, zmeraj eni, isti so vodilni in na uro najbolj ti storilni, ki za trakom niso, so v režiji. Se problem pri teh največji kaže, z roko ko zajemajo, k levici segajo, ne skrijejo v resnici, ura da se s kaviarjem maže. Objava Leo Levič: Urni problem (Pozor, to je politična poezija) objavljena na Vipavska.eu .
četrtek, 28. marec
Tudi letos bo kolesarska karavana v okviru letošnje jubilejne 30. kolesarske dirke Po Sloveniji prispela na Goriško. V petek, 14. junija 2024, bo ob 15. uri cilj letošnje 3. etape dirke v Novi Gorici. Poseben značaj etapi bo dodala čezmejna trasa, saj bodo kolesarji prečkali državno mejo in se nato vrnili v Slovenijo. V Novi […]
Prilika je to o dveh možakih, eden je starosta, je očanec, drugi je mladosten, varovanec bi lahko pri takih bil očakih. Prvi bel je, v belo se oblači, kot njegovim letom že pritiče, drugi ga kar za očeta kliče, etos ga njegov močno privlači. Drugi ni zelen, čeprav je mlajši, le v zelenkasto se rad odeva, barvo oblačil zgolj kar zadeva, sicer pa je v pisanem še rajši. Se obregnil je očanec beli obenj, kaj zaganja se v rdeče, v bike podivjane, češ nesreče le nakoplje v svoji si deželi. Raje kakor jaz se daj v belino, dvigni v znamenje zastavo belo, da rdeče pomiriš, imelo to dejanje pravo bo težino. Ni z rdečimi se ti šalíti, modroval očanec je nadalje, vse iz varnostne, se ve, razdalje, da se vsak bi hip kam mogel skriti. Mu zelenkasti potem zabrusi, naj le pride ven in se spopade, z bikom rdečim, še njegove mlade naj poboža, naj to kar poskusi. Beli se potem je venkaj vlekel, češ kako zelena mu ugaja, jezik le mu včasih ponagaja, ko ga stegnil je, se je opekel. Prilika bila vam je podana, je naključje vsakršna podobnost, bi bila resnično nespodobnost, videti v tem juda in kristjana. Objava Frančišek Volodja: Beli in zeleni (Pozor, to je politična poezija) objavljena na Vipavska.eu .