Iskanje: Poezija

Včeraj

Regionalne novice > PodravjeLokalec.sipred 20 urami in 55 minutami
Dominikanski samostan na Ptuju bo danes prizorišče jubilejnega desetega festivala vina, kulinarike in umetnosti Salon Sauvignon. Dogodek združuje vinarje, gostince, ljubitelje vina in gurmane ter glasbo in poezijo. Organizatorji tudi letos obljubljajo okoli 60 vinarjev, večinoma iz Slovenije, nekaj pa jih bo tudi iz sosednje Hrvaške in Avstrije. Kot je povedal direktor festivala Slavko Dobnik, […]
Šport > KošarkaEkipa24pred 22 urami in 20 minutami
Slika članka
Po sramoti je sledila poezija! Indiana izsilila sedmo tekmo!
Košarkarji Indiana Pacers so na domačem igrišču dosegli še eno veliko zmago, premagali so New York Knicks s 116:103 in izsilili odločilno sedmo tekmo polfinalne serije vzhodne konference končnice severnoameriške košarkarske lige NBA. Več na Ekipa24.si
KulturaVentilator besedpred 22 urami in 46 minutami
Povabljeni k sodelovanju na 28. literarnem večeru “Šentjakobsko je poezija.”, ki se ima zgoditi v nedeljo, 2. junija, tokrat s pričetkom ob 18.30 seveda na Mali sceni Šentjakobskega gledališča. Drage pesniške duše naprošam, naj svoje pesmi pošljejo najpozneje do 21. maja in prav tako naj potrdijo svoj prihod na e-naslov: marko.skok.mezopotamsky@gmail.com   Tema ni določena, ne bo pa nič narobe, če […]
KulturaSTA mislipred 22 urami in 47 minutami
Beletrina je izdala roman Kleopatra in Frankenstein avtorice Coco Mellors v prevodu Maje Lihtenvalner, pri založbi LUD Literatura je izšla zbirka poezije Drobne opazke Jureta Jakoba. Založba Sodobnost bralcem ponuja otroško knjigo Protideževna juha avtorice Majde Koren z ilustracijami Ane Maraž.
KulturaDnevnikpred 22 urami in 47 minutami
Slika članka
V prepihu poezije
Začel se je 12. festival bralne kulture Prepišno uredništvo, ki ga pripravljajo pri LUD Literaturi. Organizatorji so se odločili, da bo letošnja krovna tema stkana okoli poezije. »Med ekipnim razpravljanjem o tem, katero temo bi letos izbrali, smo...
Regionalne novice > GoriškaVipavskapred 1 dnem in 17 minutami
Kviz televizijski na vidiku, kjer z milijonom spet se operira? Nak, priložnost druga se odpira, treba je samo slediti kliku. Milijonar postati izvedljivo mimo kviza je, televizije, so dovolj glasovi le žirije za oceno: res zadovoljivo. Tak postal je milijonar nedavno prav povprečen človek, ki ukvarja s čiščenjem poklicno se, ustvarja predrugačeno s tem sceno javno. Prvič ni, da mastno bil dotiran je za čiščenje, ko je potožil, koliko da je naporov vložil in kako je vedno bil oviran. So zares velike za čistila zdaj potrebe, da se vse odstrani, kandidat izjavil je že lani in, glej, letos mu je sreča mila. Cel milijonček mu je v mrežo kanil, mrežo, ki se krovna imenuje, ki za čiščenje jo potrebuje, se zato ga ni otepal, branil. Za človekoljubnost ga porabil bo, se ve, v namene plemenite, javno izpovedane, razkrite, lanskih fant ne bo besed pozabil. Da potreben od filantropije bolj je, je žirija odločila, ni zardevala, pogleda skrila, saj to je razpis hipokrizije. Objava Forbicij Gornik: Kako postati miljonar (Pozor, to je politična poezija!) objavljena na Vipavska.eu .

petek, 17. maj

Regionalne novice > GoriškaVipavskapred 2 dnevoma in 17 minutami
Za denar ko gre, samo po-nika pri osebku tem, ki definira vsakič se drugače, variira, ki se mu percepcija premika. Včasih se ima kar za svet-nika, a zaveda dobro se, kdo vlada njemu in da zadaj je naslada, lastna brž poruši se mu slika. Ne postavlja meje si, mej-nika, rine kar naprej na tuje polje, v upanju, da tam bo malce bolje, v svet halucinacij se umika. V njem si bitje našlo je vod-nika, ki sovraži vse in uničuje, še hudiča starec obtožuje, da pusti mu, da se še premika. Gleda svojega v njem uče-nika bitje, ki sovraži se takisto, ki deluje izgubljeno čisto, v starčevo se vse bolj smer pomika. Da tako ni, ona vse za-nika. Ona? Bitje, ženska je slučajno, kar ne šteje in kar sploh ni trajno, stalnica le beda je, pa pika. Objava Misery Misery: Pa pika (Pozor, to je politična poezija!) objavljena na Vipavska.eu .

četrtek, 16. maj

Ni z Živalske farme ta zadeva, a je vseeno prašičereja, dobro znana gospodarska veja v njej poanta, ni le muha dneva. Na prašičerejskem se področju zadnje čase marsikaj dogaja, stvar mednarodna vse bolj postaja, ne na regijskem samo območju. Se prašička iz domače reje vse bolj promovira v daljnem svetu, v Bosni, Gani, kar po vsem planetu, v Gruziji se dviga najhitreje. Pujsa Pepa, ki resor zdaj vodi za promocijo, za svinjarijo, je vložila v svojo to vizijo vse, kar pod mednarodno le sodi. Pepa pujsa se je potrudila, da injekcij prasci so deležni, tudi krúljavi, povsem betežni, zanje vse je in še več storila. Z iglami direktno dva milijona šlo je v investicije prašičev, za prirastek, za vzrejo mladičev, skratka za povečanje zagona. Vendar največ ni dobil mladiček, ampak star primerek, že odrasel, zanj stroškovnik najbolj je narasel, je umazanih dejanj prašiček. Objava Anja T. Merjasec: Injekcija za pujse (Pozor, to je politična poezija!) objavljena na Vipavska.eu .

sreda, 15. maj

Ljubezen. Preprosta beseda z velikim pomenom. Čustvo, ki si ga vsak želi prejemati, ki ga je lepo dajati. Stanje, v katerem si vsak želi biti, ga okušati. To so v dogodku »Rastem s knjigo«  prebirali  dijaki in dijakinje Srednje šole Domžale iz pesniške knjižice Vinka Möderndorferja »Romeo in Julija  iz sosednje ulice«, v kateri je … The post Poezija in pesem srednješolcev v knjižnici Domžale appeared first on domžalec.si .
Zvezda se spustila je z obzorja? To bila ni zvezda betlehemska, ampak ponaredek, reč tuzemska, barve rdečega bila je morja. Panoramo zvezda naj zastrla bi v celoti, čudež s tem storila, nova naj obzorja bi rodila, kar primerno ni za svet, zatrla. Panorama je bila moteča, vse preveč se videlo je, rdeče da prihajajo nad svet nesreče, in nevarnost vélika grozeča. Je pogled na takšno panoramo, z zvezdami ki ni bila v sozvočju, kot pretres na celem bil območju, kjer svobodo, rekli so, imamo. Je očistiti velika nuja panoramo to bila, ki kaže na propadanje in ki ne laže, ki strašansko nelagodje vzbuja. Ne očistiti, le odstranitev bo prišla v poštev, se je sklenilo v morju rdečem in dan določilo, panorame kdaj bo ukinitev. Ni je, so potem si oddahnili, ko tako so odločili zanjo in zastrli vse poglede nanjo, ko jih skratka niso dovolili. A rdeče morje, kot poznamo zgodbo tisto še starozavezno, biti zna hudičevo dvorezno, kup izkušenj takih z njim imamo. Ko razmakne se to morje sámo, in to se zgodilo bo nenadno, zvezdo bo odneslo kvazivladno, jasno videti bo panoramo. Objava Marta Zvezdanič: Zvezda pod panoramo (Pozor, to je politična poezija!) objavljena na Vipavska.eu .

torek, 14. maj

Slika članka
Recept za čokoladno torto z jagodičevjem, očarani boste
Če imate radi čokolado in gozdne sadeže, je ta torta ustvarjena za vas. Čokoladna z rahlo kiselkastim okusom, da osveži. Sestavine Testo: 200 g temne čokolade 200 g masla 325 g rjavega sladkorja 1 vanilijev strok 6 jajc 100 g moke 1 žlica kakava 1 čajna žlička pecilnega praška Ščepec soli Polnilo: 250 ml soka […] The post Recept za čokoladno torto z jagodičevjem, očarani boste appeared first on 1001ideja.si . Recept za čokoladno torto z jagodičevjem, očarani boste was first posted on 14 maja, 2024 at 8:00 dop. ©2023 " 1001ideja.si ". Use of this feed is for personal non-commercial use only. If you are not reading this article in your feed reader, then the site is guilty of copyright infringement. Please contact me at info@marsmedia.si
So poznali ga z imenom Cigo, klobuk v karu, ketna, zlata ura, bil resnična je karikatura, bi v žargonu rekli mu Amigo. Ne kot Zorro, saj ni maske nosil, raje kazal lice je bradato, da bil videti bi bolj možato, tudi ni v maniri svojih prosil. Ni beračil, rad bi bil umetnik, ob harmonikašu je poziral, sprehajalca prav glasno nadiral, skakal, češ, poglejte, sem baletnik. Samozaposlen so zanj dejali, in kot tak resnično zlata vreden, ni mu para, Cigo je izreden, so licenco mu artista dali. Pa je, glej ga zlomka, jo zapravil, samozaposlitev ni veljala zanj zdaj več, umetnost je obstala, na katero toliko je stavil. Šla mu vsa umetnost je po vodi, brez licence, samozaposlitve druge zdaj opravljal je storitve, ko se gibal tip je na svobodi. Zanj bila svoboda je priložnost da še enkrat Cigo se izkaže, zlatá vrednost svojo da dokaže in poklicno neizmerno prožnost. Mu v svobodi dana je potuha, ker se dobro znajde v mimikriji, takšen bo koristen policiji, zaposlijo ga kot ovaduha. Zgolj visoke Cigo bo ovajal, od ministrov pa navzgor seveda, za uspeh bilo bi kaj izgleda, ko le ne bi špiclja smrad izdajal. Objava Čoro Zlatorep: Svobodni zlatorep (Pozor, to je politična poezija!) objavljena na Vipavska.eu .

ponedeljek, 13. maj

Za mirovnika se spet razglaša, okrog hodi v majhni dimenziji in v ustrezno večji mimikriji, da sam sebe komajda prenaša. Mir na Bližnjem Vzhodu propagira, z vojno ko svetovno ga primerja, zdi se, kot da boje sam usmerja in za mir da ga prav malo briga. Hodi na bojevniške proslave, pa mirovnik bil naj bi, razumi, kdor lahko, le kakšni to so umi, bojne ki veličajo zastave? Mit o sebi širi, da poslana je osebnost za miru dejanja, hkrati pa poveličuje klanja, bi imel se rad za velikana. Velikan miru, kot tak predstavlja sam se, a pri tleh je evidentno in vse manj v dejanjih transparentno, kar počenja, s čimer se postavlja. Se ob tam zastavi ti vprašanje, kdaj bo že nastopil mir resnični? Jasno, ko prešel bo ta, dotični, od mirovništva na mirovanje. Objava Koloman Ačkun: Mirovnik (Pozor, to je politična poezija!) objavljena na Vipavska.eu .

nedelja, 12. maj

Kraj neznan, enako tudi čas in način in vse, kar sodi zraven, pa je vendar to dogodek slaven, ki slavita mesto ga in vas. Tam naj nekaj bi ustanovili, v poznih je bilo aprilskih dneh, spomnil se čez čas je eden teh, drugi, glej, na vse so pozabili. Osvežil se kmalu je spomin, kar čez leto so o tem spisali, za resnično hitro vsem prodali, brez vrzeli in brez odprtin. Šlo mendá za novo je stvarjénje, kajpak ne za proti-imperialno, ampak za naravnost kolosalno narodov sveta osvobojenje. Bojevalo da se je frontalno, so pozneje tisti vsi spoznali, ki prispevek naj bi k temu dali, da bilo je videti fatalno. Kdo bili naj vse tedaj bi zraven, so z zamikom šele določili, enega med njimi izločili, ker premalo bójda bil je slaven. Ni pomembno njihovo število, niti, kaj zares so govorili, pač pa, da naknadno so sklenili, kaj se bo, kako in kdaj slavilo. »Če pa bi kak dvom se kdaj pojavil, ni problema, saj ni nič zapisov, treba torej sploh ne bo izbrisov,« glavni je protagonist izjavil. »Bolj ko bo ostalo misteriozno, laže o dogodku mit se splete, zraven kup dodatkov še nagnete, drugo razglasi za odiozno. Laže ustno bo posredovanje, kaj naj bo edino zveličavno, in dejanje sámo tem bolj slavno, če ne bo motilo ga pisanje. Laže bo tako posredovati, kar nikoli ni se dogodilo, s tem razkritju se bo izognilo, če bi šli kaj ponarejevati. Laže je brez pisnih ponaredkov, dosti bolj spominu se zaupa, pa naj reče tisti, ki si upa, da nikjer še zvočnih ni posnetkov. Laže bo, ko zemlja vse prekrije, z nami v grob odidejo spomini, naj potomstvo blodi po temini, nosi sámo težo mimikrije.« To dejali so pozneje oni, ki domnevno le bili so zraven, datum pa naj bi postal ustaven, ker da niso zanj dovolj zakoni. Rekli so, ki so pokojni davno, da lahko bo in celo še laže, se slepili tisti iste baže, nič da tu bilo ni protipravno. A je vendar kup zadreg ostal, datum najprej, zlasti pa vsebina, dvignila je roke zgodovina. Kdo bo zgodbe epilog podal? Še najlaže zdaj bo odstraniti vse zadrege administrativno, določiti datum brezprizivno, prvi dan aprila razglasiti. Le ta datum točen se izkaže, je edini namreč v celem letu, ko tako pri nas kot v širnem svetu govori resnico ta, ki laže. Objava Jože Vidmajer: Prva fronta (Pozor, to je politična poezija!) objavljena na Vipavska.eu .

sobota, 11. maj

V znani firmi, ki je homogena, enovita v vseh pogledih družba, vsakomur pač ni dostopna služba, previsoka to bila bi cena. V znani firmi namreč vse deluje kakor stroj namazan in eksakten, ves režim zatorej je kompakten, nič ne moti ga, ne razgrajuje. A zgodi se še v najboljši hiši, vskoči da v sistem ji kak vsiljivec, ta seveda je dežurni krivec, ga podijo kakor mačke miši. Nekaj da v sistemu se dogaja, ugotovil eden je nadzornih, krivda je za to pri nepozornih, iz sistema stvar grdo uhaja. V znani firmi samostojen eden je preveč, sam pravi si podjetnik, je preveč izkušen, ni začetnik, spričo njega ves sistem je zmeden. Kamere nadzorne ponorele ob njegovi znova so pojavi, kup sodelavcev ga brž prijavi, da je zaviralec firme cele. V firmi je kakor v areni rimski, »Ta ni naš, preveč je samostojen!« sliši bevsk se, ves sistem je zblojen, a zaman renčijo psi režimski. Objava Jak Klemenc: Sistemska napaka (Pozor, to je politična poezija!) objavljena na Vipavska.eu .

petek, 10. maj

Na kaj pomislite ob besedi piknik? Verjetno na sočno in začinjeno meso, pečeno na oglju, ki se v spremstvu ajvarja, gorčice, paradižnika, čebule in kozarca piva zlije v slastno kulinarično poezijo, še posebej aktualno v toplih pomladnih in vročih poletnih dneh. A harmonično vzdušje lahko kaj hitro pokvarita neprijetno tiščanje za prsnico ter pekoč občutek v prsih in grlu. Kaj se dogaja?
Se razglašala je za pošteno, ambasadorko miru po svetu, kakršne ni zlepa na planetu, če pove se karseda iskreno. Bom vezi krepila, utrdila, vsakič svoj nagovor je končala, in pri tem ostala ter obstala, ni utemeljitev več sledila. Zaskrbljena sem in to izjemno, je povedala takoj v uvodu, vsakič, ko ji ni bilo po godu, ko bilo ji je preveč ekstremno. Bi bila lahko Indira Gandhi, slišali za hrbtom so smehljati tiste se, ki znajo prav trepljati, ali pa namestnica v Ruandi. Bi za ježo jo po Palestini vzel Husein Sadam iz Iraka, pa že v vrsti nanjo drugi čaka, muzali so se, sam Homeini. Fanya je za svet neuvrščenih kakor naročena, so dejali, tja bi vsakič jo lahko poslali, tam je domovanje takšnih, njenih. Počutila se je počaščena, da tako o njej so govorili, da so jo večkratno počastili z epiteto to – neuvrščena. Diplomatsko znali so zadeti, kajti zrela ni za svet zahodni, sprejemljiva niti za blok vzhodni, Fanya uvrščena je v svet tretji. Objava Fanya Jon: Uvrščena (Pozor, to je politična poezija!) objavljena na Vipavska.eu .

sreda, 8. maj

Bobbyja poznate vsi, šahista? Pa ne Fischerja, ki je legenda, tega drugega, ki le poblenda, pa vsa druga šahovska je lista. Lista? No, seznam figur na plošči, na prvenstvo ki jih fant pošilja, na evropski tlak, kjer prvič cilja na medaljo, ki se sveti, lošči. Je imel devet figur v pripravi, pride da do končne zmage z njimi, a odneslo pet jih je, izcimi namreč se, bili da niso pravi. Boljšo našel je razporeditev po svobodni volji, kakor pravi, in potem seznam figur objavi, ki sam vrh njegovih je stvaritev. Na vodilno mesto, za kraljico, dal figuro je tretjerazredno, da falango v boj povede sprednjo, je obelodanil nam novico. Drugo mesto naj bo za podmladek, Bobby zadnji hip se je odločil in za mesto tretje je določil slugo, takšen je dobil popadek. Je četrta znana kot maketa, zgolj figura, funkcije nobene druge nima, kot da za zelene s frazami okoljskimi opleta. Peta med figurami najtežja Bobbyjevimi je, prepoznavna, sili se, bila bi rada glavna, vendar meče jo iz ravnotežja. In tako naprej tja do devete, šarec konj je in volk za skakača, Bobby jih z rošadami prevrača, kogar hoče, kakor smet pomete. Stil svobodni to se imenuje, gibanje figur rošadno-plesno, bolj ko v levo sili jih, bolj v desno proti matu pot jim fant tlakuje. Objava Svobodan Gibanjčič: Rošadni šah (Pozor, to je politična poezija!) objavljena na Vipavska.eu .

torek, 7. maj

So odprtih ust jo poslušali, kot da bi bila odrešenica, v ustih je bila ves čas pravica, ko besedo si ji znova dali. Brez plastenk poslej bomo živeli in živeti z manj se naučili, po nogah le dveh bomo hodili, raj na zemlji s tem bomo imeli. To o Zemlji tokrat je napletla borka za čistočo, varčevanje, moti ki ledu jo zmanjševanje, in orodje glavno ji je metla. Ne sesalnik, ta preveč porabi, metla je za smrtnike navadne, ko za sile gre letalske vladne, pa naj na izpuhe se pozabi. Žive meje naj bi posadili njeni na Antarktiki rojaki, to k razcvetu da bodo koraki, je razpredala po volji mili. Ni nihče ustavil je in vprašal, kakšne vendar oslarije širi, kakšni trapasti so to primeri, kdo to licemernost bo prenašal. Prav pohlevni njeni so rojaki, vse kar reče, vse je zveličavno, čudno ni, na Zemlji da se javno pravi jim notorični bedaki. Objava Musa R. Tašar: Brez plastenk (Pozor, to je politična poezija!) objavljena na Vipavska.eu .

ponedeljek, 6. maj

Gledale oči so besno, jezno, ko cerkovnica se je jezila, po sosedu gnojnico razlila, videti bilo ni prav nič trezno. Na ves glas z zvonovi je zvonila, kakšno je sosedovo početje, drznil si odpreti je podjetje, vedno eno, isto je gonila. Da ne sme njen sosed zaslužiti nič po strani, to je nepravilno, vzeti mu pravico opravilno treba je in stran ga napoditi. Tarča besa bil je sosed Jaka, samostojni posel ker opravlja, ona pa besni, rohni, ponavlja: Kmalu ga poslednja sodba čaka. V en rog so zvonovi zagrmeli, z njimi ki cerkovnica upravlja, nad sosesko celo se postavlja, da ljudje so vanjo le strmeli. Hej, cerkovnica, počakaj malo, Kaj pa kaj zaslužki stranski tvoji? Bi lahko po mežnariji svoji prej počistila, saj bi se dalo. Ni se spomnila, oči le v prazno gledale so, nekam prizadeto, ko bilo zvonarki razodeto njeno je obnašanje porazno. V prazno votle so oči strmele, saj dojela ni, ni prepoznala, da se je v zrcalu pokazala vsa praznina mežnarice Špele. Objava Čebelca Žemnar: Votle oči (Pozor, to je politična poezija!) objavljena na Vipavska.eu .