Iskanje: ana
četrtek, 19. februar
Ana Bojinović Fenko s FDV: Tako v bilateralnih kot v multilateralnih odnosih Slovenija nima smiselne alternative EU
Na področju zunanje politike bodo izzivi naslednje vlade povezani s sposobnostjo natančne analize mednarodnih izzivov in aktivnega umeščanja v preoblikovanje liberalnega mednarodnega reda. Vlada, ki bi odstopila od trenutno dobro in na vrednotah zasnovane zunanje politike, bi imela velike težave z legitimnostjo, ocenjuje Ana Bojinović Fenko s FDV. Po prihajajočih državnozborskih volitvah, ki bodo 22. ...
sreda, 18. februar
Tekači obstali v kvalifikacijah, Ana Bucik Jogan 24., dramatičen dan na ledu
Kot prvi so od Slovencev tekmovalni dan začeli smučarski tekači v kvalifikacijah sprinta, a se ne moški dvojici (Miha Šimenc in Nejc Štern) ne ženski (Anja Mandeljc in Lucija Medja) ni uspelo uvrstiti v izločilne boje. Na ženskem slalomu je Ana Bucik Jogan osvojila 24. mesto, Nika Tomšič je bila 28., Caterina Sinigoi 30., Lila Lapanja pa 36. Polona Klemenčič, Anamarija Lampič, Lena Repinc in Manca Caserman so v biatlonski štafeti po slabem streljanju osvojile 16. mesto. Hokejske reprezentance so igrale četrtfinale.
Gostiteljica revije mladinskih pevskih zborov dekanije Domžale z naslovom Ti si moj Bog je bila v nedeljo, 1. februarja, župnija Dob. V cerkvi sv. Martina so zapeli mladinski zbori župnij Domžale, Mengeš, Radomlje, Vir in Dob. Zbrane je najprej nagovoril domači župnik Jure Ferlež. Kot prvi so zapeli člani in članice mladinskega zbora župnije Domžale pod taktirko Ajde Kričaj in ob klavirski spremljavi Amadeja Zrimška. Komorni zbor Concordia iz Mengša je pod vodstvom Tomasa Mejiasa zapel Esto les digo in Luč. Dekliški pevski zbor sv. Marjete Radomlje je na klaviaturah spremljala Ana Krušič Kaplja, taktirka pa je bila v rokah Patricije Gabrovšek. Mladinski zbor župnije Vir je vodila zborovodkinja Kaja Grošelj, ki ga je tudi spremljala na klavirju. Svoje je dodal še spremljevalni ansambel v sestavi: Gašper Lavrič (kitara), Domen Bergant (kahon) in Urša Ocvirk (čelo). Mladinski zbor župnije Dob je na klavir spremljal Luka Ivartnik, na kitari Neža Prašnikar in Urban Hribar ter na kahonu Marc...
V soboto, 24. januarja, smo imeli v župniji Tolmin praznovanje ob 100-letnici delovanja Marijine družbe žena v Tolminu (MDŽ). Mašo je ob somaševanju župnika Damijana Bajca in vikarja Silvestra Čibeja vodil Slavko Rebec, generalni vikar škofije Koper. Po njej je sledilo še skupno druženje v župnijski dvorani. MDŽ šteje 145 članic. Je izključno verskega značaja in sloni na pravilih, ki smo jih žene dolžne izpolnjevati po svojih močeh. Naši zavetnici sta sv. Ana in žalostna Mati Božja. Ob sprejemu v družbo vsaka žena prejme obesek – čudodelno svetinjo. Simbol, ki spremlja našo družbo, je oljenka. Vsako jutro molimo molitev Pozdravljena kraljica, zvečer Pod tvoje varstvo pribežimo. Prvo nedeljo v mesecu imamo po maši tudi skupno uro molitve. Enkrat letno darujemo prostovoljni dar za maše, ki se darujejo v korist živih in pokojnih župljanov, članic MDŽ ter v razne druge dobre namene v župniji. Katja Podobnik
Za konec velika zgodba sijajne Američanke
Mikaela Shiffrin po čudovitem slalomu za slovo od Cortine osvojila zlato kolajno. Ana Bucik Jogan razočarana domov.
Ana Bucik Jogan s 24. mestom sklenila olimpijske nastope v Cortini
Novogoričanka Ana Bucik Jogan je slalomsko tekmo na olimpijskih igrah v Cortini d'Ampezzo končala na 24. mestu. To je bil njen zadnji nastop na OI, saj bo po sezoni sklenila športno pot. Preostale tri Slovenke so debitantke na OI. Nika Tomšič je bila 28. (+5,87), Caterina Sinigoi 30. (+6,31), Lila Lapanja pa 36. (+8,68).
Dramo, ki je navdihnjena po resničnih dogodkih, je režiral Nikola Vukčević, scenarij pa sta napisali Melina Pota Koljević in Ana Vujadinović. V glavnih vlogah igrajo Edon Rizvanolli, Nikola Ristanovski, Igor Benčina, Alban Ukaj, Aleksandar Radulović, Branimir Popović, Ana Vučković, Elez Adžović, Vuk Bulajić, Selman Jusufi, Xhejlane Terbunja, Zef Bato Dedivanović, Merisa Adžović in Hana Pavlović. …
Mikaela Shiffrin je na zimskih olimpijskih igrah Milano–Cortina 2026 osvojila zlato v slalomu in potrdila status slalomske kraljice. Najboljša Slovenka Ana Bucik Jogan je bila 24. in se poslovila od olimpijske kariere. The post Nov šok za slovensko smučanje! Po olimpijskem slalomu 32-letna slovenska smučarka oznanila konec kariere first appeared on NaDlani.si .
Mikaela Shiffrin več kot suvereno do zlata, skromno slovo Ane Bucik Jogan
Alpske smučarke so s slalomom končale nastope na zimskih olimpijskih igrah Milano-Cortina. Za konec se je suvereno zlatega odličja razveselila Američanka Mikaela Shiffrin, ki je v Cortini d'Ampezzo tako uspela unovčiti priložnost za svojo prvo medaljo na zadnjih dveh igrah in zdržala pritisk. To je njeno četrto olimpijsko odličje, na koncu je kar za 1,50 ugnala drugo Švicarko Camille Rast, Švedinja Anna Swenn Larsson je na tretjem mestu zaostala 1,71. Najboljša Slovenka je bila Ana Bucik Jogan na 24. mestu.
Shiffrin v svojem svetu, Slovenke v ozadju
Alpske smučarke so se merile za slalomske olimpijske medalje. Mikaela Shiffrin je deklasirala konkurenco, od Slovenk najboljša Ana Bucik Jogan.
Michaela Shiffrin je za tretje zlato pometla s tekmicami
Američanka je bila v Cortini d'Ampezzo daleč najhitrejša slalomistka. Najboljša Slovenka Ana Bucik Jogan s 27. mesta na prvi progi na drugi napredovala na 24.
Ana Kordeš še danes žaluje za desetletnim sinom, ki je utonil v Soči
Ana Kordeš še kako dobro ve, kako je živeti z izgubo, saj je avgusta 2020 v reki Soči utonil njen takrat desetletni sin Jaša.
Ana Bucik Jogan razkrila, s kom si deli sobo: »Pomaga, da sem bolj sproščena«
S smučarko smo se v Slovenski hiši na OI pogovarjali pred njeno zadnjo tekmo na velikem tekmovanju.
Piše: Nova24tv.si Predsednik vlade je med svojim nastopom na 24ur dejal, da ga je policija obvestila o zdravnici, ki naj bi širila lažne novice o kriminalu med migranti. Imena zdravnice ni omenil. V zadnjih dneh pa je pod udarom provladnih medijev zdravnica Ana Debevec Prašnikar, ki je javno kritizirala napake vlade. “Ker se na družbenih […] The post Noro! Policija Goloba obvešča o kritikih vlade na družbenih omrežjih!? appeared first on Demokracija .
Ana Kordeš: Po smrti sina sem velikokrat slišala, saj bo bolje, imate še tri otroke
Ana Kordeš še kako dobro ve, kako je živeti z izgubo, saj je avgusta 2020 v reki Soči utonil njen takrat desetletni sin Jaša.
Danes na olimpijskih igrah (18. februar): v boj tudi Ana in Anamarija
Milano Cortina 2026: v alpskem smučanju na vrsti ženski slalom, na katerem bodo tekmovale tudi Ana Bucik Jogan, Nika Tomšič, Lila Lapanja in Caterina Sinigoi.
torek, 17. februar
Znana slovenska zdravnica se po očitkih, da širi laži o spolnih napadih migrantov, umika
Ana Debevc Prašnikar pravi, da gre za politično motiviran napad nanjo, do katerega je prišlo po očitkih, da širi domnevne lažne in izmišljene vsebine o spolnih napadih migrantov na dekleta v Ljubljani.
Astrid Ana Kljun: Spremljamo počasen zaton civilizacije
V času, ko je integriteta skoraj luksuz in hrup preglasi vse, kar je resnično, glasbenica Astrid Ana Kljun govori brez filtra: civilizacije ne propadejo z eksplozijo, ampak z utrujenim izdihom. Njena glasba ne išče všečnosti, raje odpira razpoke, skozi katere pridejo na plan stvari, ki jih običajno raje preslišimo. Šolana operna pevka, danes harfistka in avtorica zunaj varnih okvirjev, eterični instrument uporablja tudi za temo, distorzijo in ranljivost. Govori o goloti pred mikrofonom, o umetnosti, ki lahko boli, in o svetu, v katerem je po njenem občutku vse več praznine. Ne rešuje sveta. Verjame pa v kratek stik med glasom, telesom in poslušalcem, ko maska zdrsne in ostane samo resnica. Od opernih odrov do harfe brez filtrov Svoboda znotraj in zunaj klasičnih okvirjev Šolali ste se za operno pevko, danes pa vas poznamo kot harfistko in avtorsko glasbenico zunaj klasičnih okvirjev. Kdaj ste začutili, da vas stroga forma ne bo več zadržala in da morate glasbo začeti oblikovati po svoje? V operi se nisem počutila, da me karkoli zadržuje – razen pomanjkanja tehnike, kar pa je normalno. Klasična glasba ne pomeni nujno stroge forme, ker je lahko izredno veliko svobode tudi znotraj okvirjev predpisanih not, ritma in dinamike. Šolala sem se tudi za klasično harfistko in priznam, da se nisem počutila dobro. Odvisno je torej, kaj nam predstavlja svoboda in kje se kot človek ter umetnik najdemo, pa gre lahko še za tako stroge okvirje in rigorozen proces vaje. Petje in ples sta bila vedno del mojega spontanega, neustavljivega ustvarjanja, kjer sem razvijala sposobnosti improvizacije do te mere, da sem sposobna na licu mesta iz nič narediti komade, ki imajo celotno besedilo in nek logičen potek, pa gre v resnici samo za improvizacijo. Od nekdaj sem čutila ta »pull« k improvizaciji, zato bi rada trdila, da sem si vedno dovolila biti izven okvirjev. Ljubezni do le-teh sem se morala priučiti, a pri tridesetih lahko z veseljem rečem, da imam rada pravila, vajo tehnike, spoštovanje skladateljevih direktiv v skladbah, ki jih izvajam. Še vedno se pretežno ukvarjam z opero, muzikalom in s kabaretom, zato so okvirji še vedno vseprisotni. Harfa kot orodje za distorzijo in ranljivost Harfa je instrument, ki ga pogosto povezujemo z eteričnostjo, lepoto, skoraj nedolžnostjo. Vi pa jo uporabljate za izražanje tudi temnih, bolečih, neprijetnih zgodb. Kaj vam harfa omogoča povedati, česar z glasom ali besedami ne bi mogli? Harfa je predvsem orodje, ki služi harmonski podpori mojemu vokalu, ritmiziranju, nekim poudarkom v skladbi, ki bi jih bilo nesmiselno delati z vokalom. Hkrati je harfa nek naslon za moj glas – pevci moramo svoj glas podpirati s telesom in harfa je še ena izmed teh, sicer zunanjih, podpornih dejavnikov. Ne vem, kako pojasniti, ampak svoj glas lahko naslonimo na eksterne predmete oziroma imaginativne stvari in jaz svoj glas rada naslonim tudi na ritem, ki ga izvajata leva in desna roka na harfi. Taki nasloni so zame še »projekcija glasu skozi glavo mikrofona«, »glas seva v publiko«. Vse te abstraktne predstave vplivajo na to, da možgani znajo prevesti našo idejo o zvoku v dejanski glas. Kar se tiče same vsebine moje glasbe, pa je harfa inštrument, ki ga res dobro poznam in dobro igram. Ker imam elektro-akustično in električno harfo, uporabljam cel nabor pedalnih efektov, ki zvok harfe predrugačijo, uporabljam distorzije, drone in se z zvokom predvsem rada igram. https://www.youtube.com/watch?v=5LFxFpyg33w&list=RD5LFxFpyg33w&start_radio=1 Glasbena pot: Od EMI Freš do evropskih turnej Širša publika vas je prvič resneje spoznala na EMI Freš 2020 s projektom Astrid in Avantgarden ter pesmijo Sing to Me. Kako danes gledate na tisto verzijo sebe? Je bila to odskočna deska ali že jasno artikulirana umetniška izjava? Moj nastop na EMI Freš je bil še zadnji obupan poskus ohranjanja lastnega izraza, preden sem rodila in se je moje življenje za vedno spremenilo. Nisem imela pojma, kako naj bi izgledala na odru, nisem imela denarja za stilista, make up artista in frizerja. Oblekla sem edino stvar, ki sem jo našla v Ljubljani in mi je bila v devetem mesecu nosečnosti prav. Nisem znala nastopati na televiziji in v resnici nisem imela pojma, kdo sem in kaj hočem. Še zdaj se to pojavlja, seveda, ker verzije naše osebnosti vztrajno umirajo, rojevajo pa se nove in z njimi tudi nove, sveže ideje. Če bi se lahko še enkrat odločila, ne bi šla na EMO Freš, ker se v resnici nisem počutila, da spadam tja. Takrat so uvedli EMO Freš na novo, in če nisi imel treh skladb zunaj, se nisi mogel prijaviti na to prireditev. Meni se je to z magisterijem glasbene umetnosti zdelo pod nivojem, ampak sem vztrajala – samo da se nekam premaknem in da ne bi imela občutka, da je mojega življenja, ki sem ga poznala, kar konec. https://www.youtube.com/watch?v=wsoFx-ydvLE&list=RDwsoFx-ydvLE&start_radio=1 Stanovanje: Brutalna iskrenost kot ogledalo resnice Pesem Stanovanje je brutalno iskrena, skoraj neprijetna za poslušanje, a ravno zato močna. Kako daleč ste kot umetnica pripravljeni iti v razgaljanju osebnih ali kolektivnih ran? Obstaja meja, ki je ne prestopite? Če vam je Stanovanje neprijetno za poslušanje, potem zagotovo potrebujete nov zvočni sistem. Ali pa sem samo jaz tako navezana na to skladbo. Gre za izredno nežen vokalni nastop in lepo, eterično glasbo, ki ponazarja vodne tokove in odtekanje vode v odtoku. Ko sem uporabil besedo neprijetna, nisem imel v mislih zvoka, produkcije ali estetike. Ravno nasprotno, govoril sem o tisti vrsti resnice, ki zadene tja, kjer se nekaj v nas prepozna. Kot spomin. Krasno. (nasmeh) Kar se tiče prestopanja mej v umetnosti, se nikoli nisem zadrževala. Da ne bi izdala skladbe zato, ker bi bila za koga preveč ali pa neprijetna. Z goloto in ranljivostjo v glasbi nisem nikoli imela problemov, bolj z nekimi predstavami, kaj bi morala biti in kako bi morala peljati svojo kariero, da bi bila uspešna. Zdaj mi je za to popolnoma vseeno in vesela sem, da grem poleti znova v studio po kar nekaj časa. Veselim se res neobremenjenega ustvarjanja, golote pred mikrofonom, ranljivosti v besedilih in Astrid brez maske. Evropska turneja in uvid o nasičenosti trga Leta 2024 ste bili na evropski turneji. Kako se vaša glasba bere zunaj slovenskega prostora? Ste na poti po stari celini dobili kakšen nov uvid o sebi ali o tem, kako univerzalne so zgodbe, ki jih pripovedujete? Na poti po Evropi sem se zaljubila v Atene in v prehrano tam. Drugih stvari se v resnici ne spomnim. Vem pa, da so vse izkušnje v avtorskem ustvarjanju in »touranju« pripeljale do današnjega dne, ko se zavedam, da se moram posvetiti sebi in nehati skrbeti za vse ostale ljudi, samo zase ne. Mislim, da me je to pripeljalo do tega, da lahko spet poslušam glasbo, da imam spet prost pretok idej za skladbe in besedila, da sem teden nazaj po predolgo časa spet »jammala« s kolegi. Glasbenega ustvarjanja in »touranja« sem se skoraj dve leti res bala, čisto iskreno. Nisem čutila, da je bila glasba, ki smo jo predvajali na evropski turneji, glasba, ki bi lahko prišla kam daleč. Mogoče v drugačnem svetu ali pa če ne bi bil glasbeni trg tako nasičen z vseh strani, da kvaliteta sploh ne more zadihati. Menim, da bodo stvari, ki bodo nastajale v obdobju, ki sledi, veliko bolj resonirale z ljudmi, mogoče pa celo še manj. Tega nikoli ne veš, preden skladb ne izdaš. V tujini ljudje predvsem glasbo res poslušajo in ji res zaploskajo, so hvaležni, da nekdo stoji na odru, in tudi vrnejo nekaj energije. To je mogoče še eno opažanje. Pa tudi – ko smo začeli iskati priložnosti v tujini, so se vrata kar odpirala – kamorkoli sem poslala povpraševanje, se je vrnil pozitiven odgovor in tudi pozitivne kritike po izvedenem nastopu. V Sloveniji je stanje drugačno. Mogoče si zato tako želim samo oditi. https://www.youtube.com/watch?v=KktTVel0L2U&list=RDKktTVel0L2U&start_radio=1 Nova era: Astrid & The Scandals in Ema 2025 Na EMI 2025 ste se predstavili kot Astrid & The Scandals s pesmijo Touché. Zdi se, kot da je projekt bolj direkten, bolj oster. Je to zavestna sprememba estetike ali naravna evolucija vašega notranjega sveta? Na EMO 2025 sem prijavila edino skladbo, ki je bila res zaključena in pripravljena, da jo predstavimo na odru. Zanjo sem se odločila po skoraj dveh mesecih ustvarjanja druge skladbe s producentom, ki prvič po nekaj letih ni bil Tomaž. Ustvarjala sva skladbo, ki sem jo želela izvajati s harfo, in res sva imela nor ustvarjalni proces. Potem pa je prišlo do neke res brezvezne situacije, ki naju je grobo ločila, in te skladbe nikoli nisem zares smela prevzeti in na njej zopet delati. Ker se je to zgodilo le nekaj dni pred rokom za oddajo skladbe, sva s Tomažem poslala Touché. Prvič me telefon na dan razglasitve sploh ni zanimal, rezultate sem pogledala šele dve uri kasneje. Navajena sem bila, da sem poslala res kvalitetne stvari, pa niso bile izbrane, zato si nisem delala nekih pričakovanj. Ko sem izvedela, da bomo nastopile na EMI, pa so nam dali res malo časa, da nastop pripravimo, ga posnamemo in povemo vse svoje ideje. Tako da je bil »edge«, ki smo ga predstavile na odru, zgolj naključje. Nobena od nas se ni počutila res »edgy«, ker smo bile vse popolnoma izčrpane. Smo pa še enkrat dokazale, koliko smo sposobne sproducirati pod resnim pritiskom. Kaj bi šele bilo, če bi nas poslali na Evrovizijo. Umetnost kot etično in politično dejanje Integriteta v času genocida in zatona civilizacije Ob Evroviziji ste bili ena izmed podpisnic poziva za izključitev Izraela s tekmovanja. Kje vi osebno vidite mejo med umetnostjo in politično odgovornostjo? Ali ima glasbenik dolžnost, da se opredeli? Zelo dobro in pomembno vprašanje. Osebno mislim, da če se človek ne opredeli ob nečem tako ekstremnem, kot je izvajanje genocida nad nedolžnimi ljudmi, zaradi političnih, finančnih in geografskih interesov, potem je nekaj konkretno narobe – ne samo s tem človekom, ampak z družbo nasploh. Bom dala primerjavo: smo na avtobusu, polnem ljudi. Nek moški glasno zmerja neko žensko in jo udari. Je moja dolžnost, da pristopim in pomagam? Koliko ljudi se bo obrnilo stran in počakalo, da mine? To je največji problem množic – na avtobusu, polnem ljudi, ki bi se lahko množično postavili na njeno stran, se na koncu nihče ne opogumi in moški lahko brez posledic izvaja nasilje nad njo. Torej, moj odgovor je naslednji: ničesar ti v resnici ni treba narediti. A naša dejanja resnično vse povedo o nas, na nas je torej, kaj želimo sporočiti. Integriteta je v zadnjem času res luksuzna karakterna lastnost ljudi v družbi. Da glasbene scene sploh ne komentiram. Če mene vprašate, spremljamo počasen zaton civilizacije. To se je že zgodilo v preteklosti, a pozabljamo. Vsaka uspešna civilizacija je na koncu sama sebe uničila. https://www.youtube.com/watch?v=UCoBQanqIHw&list=RDUCoBQanqIHw&start_radio=1 Release Me: Provokacija in alter ego Pesem Release Me zveni kot prošnja, a hkrati kot upor. O čem govori ta pesem in komu je pravzaprav namenjena? Sebi, poslušalcu, sistemu? Skladba Release Me je nastala med neobremenjenim »jammanjem« v studiu, ko je bila prisotna celotna zasedba Scandalsov. Večino skladb sva delala sama s Tomažem, ta pa je ena, ki je nastala na licu mesta in je v resnici nisva kaj dosti spreminjala. Ko sem improvizirala besedilo, sem imela nekoga v mislih in mu dejansko pela ta komad. Vedela sem, da sem tej osebi všeč, ampak sem hotela sporočiti, da to ni najbolj pametno, da v sebi skrivam temo, ki je mogoče niti noče spoznati. Vse izvira iz nekega občutka, ki sem ga takrat imela sama v sebi: ko me boš dovolj spoznal, ti ne bom več všeč. Tako sem se počutila z veliko ljudmi. Hkrati pa je tudi nek način koketiranja, izražanje neke strasti skozi besede, melodijo in gibe. Vem, kako sem plesala, ko sem pela ta komad, in vem, kaj je prihajalo iz mene. Mogoče neko dovoljenje same sebi, da pa lahko skozi komad izrazim svoja čustva, če jih že ne smem pokazati. Všeč mi je, ker komad tudi malo provocira in je zavit v neko enigmo. Ničesar ne povem naravnost, vse je v nekem prenesenem pomenu. Priznam, da sem še samo sebe preslepila z besedilom, ker ga vedno znova poskušam dešifrirati, pa mi ne uspe. Tudi nisem prepričana, da sem bila res jaz tista, ki ga poje. Mogoče se je oglasila neka persona, nek alter ego. Release Me torej je vse – provokacija, impliciten zapis neizraženih čustev, dovoljenje biti, izražanje neke notranje travme. Hkrati pa edini moj komad, ki mi res sede na vokal. Predvidevam torej, da je tudi edini moj komad, ki je res iskren. Pogled v prihodnost: Iskanje smisla v hrupnem svetu Veganstvo kot izstop iz sistemske iluzije Večkrat omenjate veganstvo in idejo nenasilja. Se vam zdi, da je umetnost lahko oblika etičnega delovanja? Je glasba lahko politična že s tem, da zavestno noče škodovati? Nenasilje je utopija, a je vseeno vsak dan treba stremeti k temu, da nismo nasilni, v kakršnemkoli pogledu že. Glasba mora v vsakem primeru biti zavestna. Moramo se zavedati, kaj počnemo, kakšen je namen, koncept, sporočilo. Zavedati se moramo lastnih občutkov in vedno znova dajati prostor lastni avtentičnosti. Ustvarjanje glasbe je velikokrat delo proti sebi in je velikokrat nasilno do telesa. Ogromno stresa prinaša, ko je treba kak projekt zaključiti. Malo spanca, nezdrava hrana, mogoče tudi nezdravi odnosi. Je torej glasba res neškodljiva, če škodi njenemu samemu viru, torej ustvarjalcu? V sebi torej nosi škodljivo energijo, ker je na tak način nastajala. In glasba je definitivno odraz družbe, v kateri nastaja – če je torej navdih za glasbo, ki nastaja, nestabilna, hudobna in nasilna družba, nosi glasba tudi takšno energijo. Ne vem, kako sploh odgovoriti na to vprašanje, ker v glasbenem ustvarjanju v poplavi vseh teh informacij ne vidim več nekega smisla. Največ smisla vidim v skrbi, da ta planet preživi človeško raso, kar pa glasba trenutno ni. Saj prinaša nek detoks in nek kratkotrajen užitek, ampak če bi naša hiša gorela, bi zbežali ven in jo poskušali pogasiti? Ali bi se namestili na kavč, prižgali zvočnike, Taylor Swift in zgoreli skupaj z njo? Ne. V času krize je pomembna akcija. Mislim pa, da nas je sistem zavestno tako izčrpal, da nihče od nas več niti ne zaupa v to, da se razmere lahko izboljšajo. Samo še na kratko pokomentiram veganstvo – ko izstopiš iz tega sistema, torej konzumiranja mesa, ko ti ni več normalno, da so v Lidlu na desetih metrih polic razstavljena trupla živali, potem se marsikaj spremeni. Zelo jasno začneš videti iluzijo, v kateri živimo. Težko si je potem še kdaj zatisniti oči in lagati samemu sebi. Minljivost in moč polnovredne umetnosti Pogosto se zdi, da svet drvi v vse več hrupa, agresije in površnosti. Kam greste vi zavestno? In kaj si želite, da bi vaša glasba v tem svetu pustila za seboj? Trudim se, da bi imela lepe odnose z ljudmi, predvsem pa izbiram, komu namenim svojo energijo. Veliko mi pomeni, da lahko komu pomagam skozi neko krizo, da ne rabi skoznjo sam. Trudim se vzgajati svojo hčerko v žensko, ki bo imela res rada samo sebe in si ne bo ves čas škodovala, kot sem si celo zavestno velikokrat sama. Glasbe ne želim delati, da bi rešila svet ali karkoli pustila za seboj, ker v resnici ničesar ne pustimo za seboj, razen kup krame, ki potem pristane na odpadu. No one really cares. Nikomur ni zares mar za to, kakšno glasbo delaš in kaj pustiš za seboj. Ko te ni, te ljudje pozabijo. Minljivi smo in vse okoli nas je minljivo, pa čeprav si tega ne priznamo. Ne čutim odgovornosti delati kakršnekoli glasbe, če jo bom, jo bom delala zaradi sebe. Če se kdo najde v njej za kratek čas v tem prostoru in času, potem pa še toliko bolje. Mogoče je vse izpadlo, kot da sem pesimistična – glede sveta sem zelo. Glede ljudi tudi, ni me jih ravno veliko prepričalo v to, da na svetu sploh še obstajajo neke vrednote. Veliko optimizma pa čutim glede svojega življenja in življenja svoje hčerke. Zelo me osrečijo živali, brez izjeme. Osreči me lepa, mogočna narava in res kvalitetna, polnovredna umetnost. V teh stvareh še vidim smisel – v vsem, kar je polnovredno, zavestno in plemenito. The post Astrid Ana Kljun: Spremljamo počasen zaton civilizacije appeared first on Evrovizija.com .
ponedeljek, 16. februar
Vplivnica orkestrirano napadena: “Moram zaščitit družino!”
Spletna vplivnica Ana Debevc Prašnikar se je znašla pod plazom kritik številnih levih medijev, ker je javno kritizirala gospodarsko in varnostno stanje v državi ter delila zgodbe svojih sledilcev. "Moram zaščitit družino! Nadaljujte moje delo", po...
Ana Bucik Jogan pred zadnjo olimpijsko tekmo: Upam, da je ta serija odstopov za mano
Če ne moškem slalomu nismo imeli svojega predstavnika, bomo imeli štiri na ženskem. Ana Bucik Jogan si po dveh odstopih na igrah v Cortini d'Ampezzo želi, da bi prišla do cilja. V tej disciplini, s katero se bodo končale olimpijske preizkušnje v alpskem smučanju, bodo slovenske barve zastopale še Lila Lapanja, Caterina Sinigoi in Nika Tomšič. Manjkata poškodovani Andreja Slokar in Neja Dvornik, ki bi ciljali zelo visoko.