Iskanje: avtor
petek, 14. november
Župan Občine Moravče dr. Milan Balažic je danes, 13. novembra 2025, krajankam in krajanom vasi Dešen predal nov defibrilator, ki bo nameščen sredi vasi in lahko dostopen. Dešen je ena najbolj oddaljenih vasi v Občini Moravče, zato so bili krajani veseli nove pridobitve, ki bo v primeru nuje lahko reševala življenja. Avtor: Občina Moravče The post Župan predal defibrilator krajanom Dešna appeared first on domžalec.si .
V osrčju švicarskih Alp se skriva neokrnjen raj, kjer mogočnost gora in šumenje slapov ustvarjata popoln pobeg v naravo.
četrtek, 13. november
Bepop: Za praznike štejejo trenutki z ljudmi, ki jih imamo radi
Priljubljeni ženski trio Bepop se pred najlepšim časom v letu predstavlja z novo skladbo Za praznike, ki je bila ustvarjena v sodelovanju z Zborom Slovenske filharmonije. Dekleta pravijo, da nas skladba opominja, da so resnično pomembni trenutki tisti, ki jih preživimo z ljudmi, ki jih imamo radi – v toplini doma, ob pogovorih, smehu in spominih, ki ostanejo. Dekleta imajo z božično glasbo dolgoletno tradicijo. Leta 2004 je skupina Bepop izdala svoj prvi praznični album Božič je. Ta še danes spremlja mnoge slovenske domove ob praznikih. Letos bodo na seznam predvajanja dodale še to čisto novo skladbo Za praznike, ki bo ob svetlečih lučkah in vonju po piškotih združila vse generacije. Na kakšen način, pa so nam zaupale v prijetnem razgovoru ... [caption id="attachment_47609" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Marko Delbello Ocepek" align="none" width="1000"] [/media-credit] Bepop (Alenka, Tinkara in Ana)[/caption] Bepop Toplina in nežnost Draga dekleta ... glede na to, da ste znane po energiji, pozitivnosti in vokalni ubranosti, kako ste želele, da zveni najnovejša glasbena zgodba Za praznike – bolj kot melodija iskrene topline ali kot filmska zvočna kulisa decembrskega čudeža? Ko smo slišale prvo zasnovo pesmi, smo si nekako kar predstavljale, da z nami poje en mogočen zbor. S tem se je strinjala tudi avtorica pesmi in besedila Iris Ošlaj, ki je s to mislijo tudi nadaljevala pri ustvarjanju in zasnovi pesmi. V podobni verziji se še nikoli nismo predstavile in mislim, da je pesem izpadla tako ali celo še boljše, kot smo si predstavljale. In če nadaljujemo ... praznične melodije so v naših ušesih melodije polne topline in nežnosti. Bepop smo od nekdaj sinonim za nostalgijo oziroma energijo, vendar smo vse tri močno želele ustvariti eno krasno praznično balado, v sodelovanju še z nekom. Nekako smo bile enotne, da si želimo k sodelovanju povabiti večglasni zbor. Zelo smo hvaležne, da se je k našemu sodelovanju odzval Zbor Slovenske filharmonije, ki je dal celotni pesmi piko na i. Naj ob tem izpostavimo še zanimivo dejstvo, in sicer da smo pesem želele izdati že lansko leto, a smo se realizacije te ideje lotile prepozno. (smeh) A nič za to. Menimo, da je ravno sedaj pravi čas, v kar zelo močno verjamemo v to. Z Zborom Slovenske filharmonije nas je povezala naša Ana, ki je bila lansko leto gostja podkasta pri Tilnu Artaču. Tam so jo presenetili s petjem izvedbe naše pesmi Bodi zvezda. Ko smo iskale zbor, s katerim bi pesem posnele, je bil zbor Slovenske filharmonije najboljša izbira, ki ima še posebno dodano vrednost. Zadnja leta smo vajeni, da na odre prinašate dovršene projekte – glasbeno, vizualno in produkcijsko. Kako visoko si same postavite standarde, ko se odločate za nov komad in posledično nastop? V tem smo si vedno enotne – celostni pristop. Stremimo k temu, da so naše pesmi vedno pozitivne, navdihujoče in najbolj pomembno, iskrene. Tukaj se nam zdi, da je ključ. Četudi same ne napišemo besedila ali melodije, nam je izjemno pomembno, da se s pesmijo poistovetimo in smo ves čas ustvarjanja prisotne, aktivne. Glede na to, da danes živimo v precej vizualni dobi, nam je pomembno, da poleg pesmi naši publiki ponudimo tudi vizualno edicijo pesmi. Videospot je danes nuja, saj se glasba ne samo posluša, ampak tudi gleda. Mnogi imajo svoje playliste narejene na YouTube. Če žeimo, da nas umestijo tja, je dobro, da imamo tudi videospot. Ogromno nam pomeni celostna podoba. Poleg projektov, za katere se skrbno odločamo in za katerimi stojimo 100 %, vložimo tudi veliko truda na kakšen način projekt predstaviti občinstvu in nasploh, kako bomo izgledale. Včasih so drugi poskrbeli za nas, danes nam je veliko bolje in lažje, ko za vsem stojimo same. [caption id="attachment_47608" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Marko Delbello Ocepek" align="none" width="1000"] [/media-credit] Bepop in Zbor Slovenske filharmonije[/caption] Nostalgija in svežina pesmi Pesem Za praznike nam daje občutek in toplino starih časov, a hkrati prinaša sodoben zvok. Kako ste našle pravo ravnovesje med nostalgijo in svežino? To je dobro ujela Iris Ošlaj, ki je napisala oboje, besedilo in melodijo. Nam je pa ves čas pošiljala glasovna sporočila o napredku pesmi. Zapela kakšno idejo ali jo celo zaigrala na klavir. Me pa smo nato podale svoje občutke, misli in želje. Nekako smo našle način, kako naše misli, želje in pričakovanja ujeti v pesem in smo res zelo ponosne na izdelek. To, da pesem prinaša sodoben zvok je seveda po našem mnenju prav, saj je vendar razlika v glasbenem napredku izpred dvajsetih let. Tudi me nismo več najstniške frklje in tako kot se človek ves čas spreminja in raste, se tudi naš odnos do glasbe. Če bi skladbo Za praznike predstavile na večjem glasbenem odru, kako bi jo predstavile? Bi bila to bolj intimna izvedba z zborom ali spektakel s polnim odrom lučk in snežnih efektov? Ana : Aboslutno jo vidim kot nekaj pompoznega, velikega in niti malo intimnega. Zbor pesmi doda mogočnost, veličino in to si zasluži največji oder in čim več luči. Alenka : Jaz si definitivno predstavljam začetek pesmi skoraj brez glasbene podlage samo z glasovi.. bolj bi se pesem stopnjevala, več elemtov bi se dodajalo. Pomoje idej za izvedbo, ne bi zmanjkalo. Tinkara: Se strinjam. Če govorimo o večjih glasbenih odrih, potem bi vključila zbor, luči, snežne efekte, plesalce, artiste in še bi lahko naštevala. [caption id="attachment_47610" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Marko Delbello Ocepek" align="none" width="1000"] [/media-credit] Bepop[/caption] Delček prispevala Neisha Sodelovanje z Neisho vedno prinese poseben glasbeni podpis. Kaj je tisto, kar Neisha kot soavtorica in aranžerka prinese v vašo glasbeno zgodbo? Neisha je postavila harmonijo za zbor, ki je v osnovi klasičen. Govorimo seveda o Zboru Slovenske filharmonije, ki se ne pojavlja pogosto v duetih s pop izvajalci. In to, da so se odločili sodelovati ravno z nami, je za nas izjemna čast. Neisha je, ob vedenju, da bo to pel klasični zbor, postavila vokale in všeč nam je, da so harmonije vseeno malo bolj drzne. Je pa seveda prispevala tudi svoje klavirske spretnosti. In klavir je tudi inštrument, ki v pesmi najbolj izstopa. Neisha je v naših očeh tako carica. In pika. Večkrat smo jo imele priložnost opazovati in občudovati pri delu. Je virtuozinja, ki ideje kar stresa iz rokava. Bepopke smo zelo vesele, ker je s svojimi idejami in znanjem nadgradila pesem Za praznike. Poleg zbora Slovenske harmonije je ona definitivna dodatna referenca, ki pesem postavi še na višji nivo. Besedilo pa je prispevala, kot ste že omenile, vaša prijateljica Iris Ošlaj, kajne? Ste ji pustile prosto pot pri tej zgodbi ali ste ji tudi kaj namignile, kar bi si želele slišati skozi besedilo? Navodila so bila, da želimo toplo, praznično pesem. Tako da jo bomo lahko vsako leto znova peli ob okraševanju smrekice in peki prazničnih piškotov. Smo se pa tudi me zelo angažirale pri nastajanju te pesmi. Iris je zelo dobro vedela, kaj si želimo. Nekaj navodil je vsekakor dobila in na koncu dostavila krasen rezultat. Verjamemo, da je za avtorja verjetno malenkost lažje nekaj ustvariti, če izvajalca dobro pozna in ona se je res izkazala, ker nas dobro pozna. Ve katere vrednote in prioritete so naše ključne. Zbor Slovenske filharmonije je pesmi dodal veličino. Ste razmišljale, da bi s tem zborom posnele še kakšno pesem? Ana : Dajmo lepo počasi. Korak po korak. Z Zborom slovenske filharmonije smo prvič stopile v kontakt, ko so me povabili v goste v njihov podcast 1, 2, 3 bis …, ki ga vodi Tilen Artač. Takrat smo se pogovarjali o petju, prav prijetna debata se je razvila. Ob koncu so me presenetili s prav posebno izvedbo pesmi Bodi zvezda. Povabili so me, da z njimi zapojem in takrat smo nekako (seveda še nevede) zasadili seme. Ko smo se s puncami pogovarjale o zborih, ki jih slišimo v tej pesmi, smo se na koncu strinjale, da si želimo najbolj profesionalnega v Sloveniji – Zbor slovenske filharmonije. [caption id="attachment_47612" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Marko Delbello Ocepek" align="none" width="1000"] [/media-credit] Bepop in Zbor Slovenske filharmonije[/caption] "Pesem Za praznike je ravno ugledala luč sveta. Želimo si, da bi jo ljudje spoznali, slišali in tudi poslušali. Na ta način želimo tudi širši publiki malo približati čarobnost zborovskega petja. To je nekaj veličastnega, odpre nove občutke in te popelje v popolnoma drug svet. Veselilo bi me, če bi tudi mlajši večkart zajadrali na kakšen tak koncert in si s tem še razširili svoja obzorja v umetnosti." Ana Na Evroviziji se (trenutno) ne vidijo Mimogrede, ko smo ravno evrovizijski portal, ki večino časa posveča Evroviziji ... Vas morda mika tudi evrovizijski oder? Če da, s kakšno skladbo bi se želele predstaviti? Ana : Joj, pred leti smo se pogovarjale o sodelovanju na kakšnem festivalu. Nekdo je omenil tudi Evrosong, ampak se takrat nismo počutile pripravljene za ta oder. Ne, da ne bi bile sposobne, pač pa smo takoj pomislile, kaj to prinese za seboj. Koliko obveznosti, vaj, voženj, itd. Me pa smo, poleg Bepop, vsaka v svojih projektih, ki nam tudi vzamejo čas in tu so seveda še naše družine. Tako, da smo to idejo dale malo »hold«. Alenka : Se pa tudi zavedamo, da je Evrosong precej drugačen kot leta nazaj, ko je pomembna cela zgodba oziroma šov. V primeru, da bi se prijavile, bi to bilo definitivno nekaj za evrovizijski oder. Trenutno smo z glavo v drugih projektih - glasbenih in osebnih. Tinkara : Tudi sama o tem ne razmišljam. Trenutno se prepuščam toku dogodkov s pesmijo Za praznike, malo pa priznam, da si kot izziv jemljem letno 2027, ko Bepop in oddaja Popstars praznujemo 25 let. Idej je ogromno in upam, da jih čimveč realiziramo. Videospot, ki smo ga prav tako že omenili, je vizualno kot filmska razglednica – mešanica elegance in domačnosti. Če bi pesem Za praznike bila film, kakšen bi bil? Ana : Za to se moramo zahvaliti Nikoli Janušiču, ki je dobro plul med valovi ženske energije, ki je na snemanju tega videospota zagotovo ni primanjkovalo. Sodelovale so tudi naše hčerke – kar šest jih imamo skupaj. Nikola je s svojo mirnostjo in potrpežljivostjo res dobro vijugal. Če bi bila pesem film, pa mislim, da bi govoril o preprosti punci, ki nikakor ne dobi priložnosti, da pokaže svoj talent – da zapoje. Na eni strani živi povprečno družinsko življenje, po drugi strani pa si želi velikega odra in stoječih ovacij. Seveda bi spoznala nekega prelepega moškega, ki bi jo podpiral pri tem in ji tudi pomagal tlakovati pot do tega velikega odra, kamor bi na koncu filma tudi stopila. Alenka : Jaz pa si predstavljam ravno obratno, neko žensko podobo, karieristko, oblegano z delom, ki nima časa za nikogar izven obveznosti, dokler ne spozna nekoga, ki jo umiri oziroma prizemlji, ji odpre oči, kar je res pomembno – lepi trenutki z ljubljenimi osebami. Se vidi, da gledam preveč božičnih filmov s podobnimi zgodbami. Tinkara : Kot žanr bi bila res verjetno romantični film. Ko takole gledam spot, bi rekla, da je kar nekakšen trailer filma, ki bi lahko govoril o življenjih nas treh. Vsaka ima toliko različnih projektov in dosežkov že za sabo, da bi bilo več kot dovolj potem za celovečerni film. [caption id="attachment_47614" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Tibor Golob" align="none" width="1000"] [/media-credit] Dekleta s hčerkami[/caption] Dolga glasbena pot Zasedba Bepop je med drugim tudi simbol slovenske pop tradicije. Kako danes gledate na svojo pot – od pop fenomena pred dobrimi 20-imi leti do današnje zrele pop skupine? Zelo smo ponosne na to. V naših začetkih smo velikokrat slišale besedno zvezo »muhe enodnevnice«. In ne vem, morda smo takrat ravno to morale slišati, da se je zasidralo v nas. Danes, po vseh teh letih še vedno stojimo na odrih po vsej Sloveniji. Še vedno ustvarjamo novo glasbo. Najbolj ponosne pa smo na to, da nas sprejemajo res različne generacije. Od otrok, do njihovih staršev in njihovih staršev. Zelo smo ponosne na vse, kar smo dosegli in nasploh kako smo se razvijali skozi leta. Še zmeraj smo dekleta prizemljena (brez diva faktorja), velikokrat se spominjamo kakšnih simpatičnih anekdot iz preteklosti in se smejimo zraven. Nasploh pa smo ponosne, ker naše pesmi še danes krožijo tudi med mlajšo generacijo. Že takrat pred leti so govorili, da je naša glasba za vse generacije, ta trditev se danes le še dodatno potrjuje. Zadnja leta opažamo, da se pri nas spet krepi zanimanje za dobre, spevne pop pesmi z močno melodijo. Čutite, da ste s svojo ustvarjalnostjo pripomogle k temu preporodu? Smo vesele, če je temu res tako. Seveda pa si želimo, da bi čim več ljudi poslušalo slovensko glasbo, naša ustvarjanja pa podpirali s tem, da pridejo na naše koncerte. Glasbeniki ustvarjamo s srcem in verjamemo v svoje projekte, katere tudi delimo z občinstvom. So si pa glasbeni okusi različni, kar ni narobe, predvsem je pomembno, da obstane slovenska glasba in da se ji da priložnost. [caption id="attachment_47611" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Tibor Golob" align="none" width="1000"] [/media-credit] Alenka, Ana in Tinkara[/caption] Naj končamo z glasbo In za konec: če bi morale za božični večer, ki bi bil obarvan evrovizijsko, zapeti tri pesmi – eno vašo, eno tujo in eno iz otroštva – katere bi izbrale in zakaj ravno te? Ana : Za praznike je pesem z zborom, ki bi na velikem evrovizijskem odru zagotovo izstopala. Nato je tu All I want for Christmas is you. To je pesem, ki v vsakem od nas zbudi neke prijetne občutke. Je hitra, kar pomeni, da bi nas tudi pognala na plesišče. Tretja? Naš kuža, od Hajdi. (smeh) Ne vem zakaj, to je prva pesem, ki mi je padla na pamet in imam na njo lepe spomine iz otroštva. (smeh) Alenka : Definitvno bi Bepopke izvedle pesem Za praznike z zborom. Sem pa prepričana, da bi nastop in pesem še dodatno nadgradile v duhu Evrovizije. Glede na to, da pa govorimo o evrovizijskem odru, bi bila daleč najbolj idealna energična pesem All I want for Christmas is you od Mariah Carey. Bi kar upala trditi, da vidim že celotno sceno in plesalce na odru. Od pesmi iz otroštva pa mi najbolj odzvanja melodija od Pop Design Na božično noč. Tinkara : Vidim, da sta prva in druga že izbrani, od šesmi in otroštva pa bi izbrala pesem od Rive Rock me baby. Vedno, ko jo slišim, me ravno spomni na Evrosong, na to Jugoslovansko zmago leta 1989, ki se je zelo dobro spominjam. Bila sem stara devet let, plesala in prepevala pred televizijo na to pesem. [caption id="attachment_47613" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Tibor Golob" align="none" width="1000"] [/media-credit] Bepop[/caption] The post Bepop: Za praznike štejejo trenutki z ljudmi, ki jih imamo radi appeared first on Evrovizija.com .
sreda, 12. november
Epstein: Trump je vedel za dekleta
Jeffrey Epstein je v zasebni korespondenci v zadnjih 15 letih večkrat omenil Donalda Trumpa, so v najnovejšem razkritju novih Epsteinovih elektronskih sporočil danes objavili ameriški demokrati. Elektronska sporočila so naslovljena na Epsteinovo dolgoletno sodelavko Ghislaine Maxwell, ki je bila po Epsteinovi smrti obsojena zaradi trgovine z ljudmi, in avtorja Michaela Wolffa, ki je bil povezan s Trumpovim krogom.
Martina Majerle s skladbo Jutra rano gren osvojila vse nagrade na ČAnsonfestu
Martina Majerle skladbo Jutra rano gren, s katero je na letošnjem ČAnsonfestu v Kastvu osvojila vse tri glavne nagrade, zdaj predstavlja širnemu občinstvu. Po izjemnem odzivu na festivalu, ko je pesem v njeni interpretaciji pretresla tako občinstvo kot strokovno žirijo, glasbenica odpira vrata zgodbi, ki presega meje odra. Delo avtorja Zemirja Delića in aranžerja Aleksandra Valenčića z izjemno močjo tematizira pogum, bolečino in upanje; čustva, ki jih je Martina Majerle s svojo interpretacijo spremenila v nepozabno glasbeno izpoved. Pesem o hrabrosti in upanju Pesem v hrvaškem kastavskem narečju odpira težko, a nujno temo nasilja nad ženskami. Pripoveduje zgodbo matere dveh hčera, ki zbere moč in pogum, da zapusti nasilnega partnerja in prekine začarani krog zlorab. Martina Majerle je skladbo odigrala kot intimno glasbeno monodramo, v kateri se bolečina preliva v katarzo, obup pa v upanje. »To je pesem o hrabrosti in upanju. Želela sem stopiti v čevlje ženske, ki po dolgih letih nasilja najde moč, da odide. Občinstvo je začutilo vsako besedo, vsako noto. To je bila zame najmočnejša izkušnja doslej, ker je šlo onkraj glasbe, šlo je za sporočilo,« je povedala Martina Majerle po zmagi. [caption id="attachment_47591" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Marin Aničić" align="none" width="1000"] [/media-credit] Martina Majerle[/caption] Ko glasba preseže meje Ena prvih, ki se je odzvala po triumfalnem festivalskem večeru, je bila pisateljica Vedrana Rudan, ki je v svoji kolumni o dogodku zapisala: »Moč besedila in glasbe pesmi Jutra rano gren, v fenomenalni izvedbi Martine Majerle, sta me osupnila. Prvič sem slišala, da se v šansoni tematizira zloraba žensk. Martina je žensko bolečino pretvorila v umetnost. Ponosna sem, da je prav pevka iz mojega kraja s takšno iskrenostjo prenesla to zgodbo. Jutra rano gren je dokaz, da lahko glasba preseže meje in odpre oči družbi.« [caption id="attachment_47592" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Marin Aničić" align="none" width="1000"] [/media-credit] Martina Majerle[/caption] Avtorska ekipa Besedilo in glasbo skladbe je napisal Zemir Delić, ki se je med vojno preselil iz Odžaka v Kastav, kjer ga je prevzelo čakavsko narečje in postalo njegov ustvarjalni jezik. Danes ga Primorci štejejo med svoje najprepoznavnejše pesnike. »Hvaležna sem Zemirju, da je v mojem glasu prepoznal prostor za svojo zgodbo. Napisal je pesem, ki jo je bilo boleče, a nujno zapeti,« pravi Martina Majerle. Dodaja, da si želi, da bi pesem zaživela med ljudmi, kot glas tistih, ki so bili utišani in kot opomnik, kako pomembno je govoriti o nasilju nad ženskami. [caption id="attachment_47589" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Marin Aničić" align="none" width="1000"] [/media-credit] Martina Majerle[/caption] »Pesem Jutra rano gren je opomnik, da nasilja ne smemo nikoli tolerirati. Če bo s svojo močjo vsaj eni osebi dala pogum, da spremeni svoje življenje, potem je izpolnila svoj namen.« Martina Majerle Naša evrovizijska predstavnica 2009 Martina Majerle je občinstvu dobro znana kot predstavnica Slovenije na Pesmi Evrovizije 2009 z zasedbo Quartissimo in pesmijo Love Symphony, pa tudi z lastnimi nastopi na EMI in kot priljubljena tekmovalka v oddaji Znan obraz ima svoj glas, sodelovala pa je tudi s številnimi legendami regionalne glasbene scene – od Oliverja Dragojevića, Tereze Kesovije do Zdravka Čolića. Martina bo slovenske glasbene navdušence razvajala v Ljubljani, in sicer 12. novembra, v čudovitem ambientu Rdeče dvorane Slamič, v okviru koncerta Perfect Rendezvous, ob odlični glasbeni spremljavi Goran Rukavina banda. https://www.youtube.com/watch?v=TysyEx4Rfwk&list=RDTysyEx4Rfwk https://www.youtube.com/watch?v=RDYVG4TMIJQ The post Martina Majerle s skladbo Jutra rano gren osvojila vse nagrade na ČAnsonfestu appeared first on Evrovizija.com .
Nekdanji župan o parkirni farsi na Vršiču: Polomija in norčevanje
Očitno avtorjem vršiške farse še ni zmanjkalo idej in nas čaka še veliko neprijetnih in škodljivih presenečenj, o sistemu zapornic na Vršiču piše Siniša Germovšek. Objavljamo javno pismo nekdanjega župana Bovca Germovška:
BREZHIBNOST PO VRŠIŠKO
STA (njeno
Izabela s starši živi v stari, mrzli predmestni hiši. Njihovo življenje je skromno in preprosto, a kljub življenju v revščini so imeli vse, kar so potrebovali – imeli so drug drugega in se imeli lepo.
A nekega dne je zmanjkalo denarja za položnice. Družina je morala zapustiti svoj dom in se preseliti v stanovanje v revni mestni četrti. Tam Izabela ne najde ničesar, kar bi jo razveselilo. Vedno bolj čuti, da je nihče ne opazi in ugotavlja, da počasi izginja s tega sveta. V nekem trenutku postane povsem nevidna. Takrat prvič opazi množico drugih nevidnih in otožnih ljudi. Vsak je sam s svojim delom in skrbmi. Izabela se ojunači in jim začne pomagati: sosedi saditi rože v pločevinke, brezdomcu hraniti potepuške živali, sosedovemu fantu popraviti kolo ... Njen pogum je nalezljiv, počasi jih je vedno več, skupaj barvajo sivino svojega življenja, postajajo nasmejani in spet vidni.
Izabelina zgodba, katere avtor je Tom Percival, ki je tudi sam odraščal pod pragom revščine, nas tako kot...
V avstrijski prestolnici se danes začenja letošnji Dunajski knjižni sejem, ki bo v petih dneh gostil več kot 500 dogodkov in 660 sodelujočih. Na sejmu se bosta predstavili tudi slovenska literatura in kultura.
torek, 11. november
IL Divji: Navdih z morja in prijateljstvo, ki rodi priložnost za MMS
Skupina IL Divji že navdušuje z novo pesmijo Bolj se branim, ki je nastala v sodelovanju s priznanimi hrvaškimi glasbeniki, med njimi tudi člani benda od Severine in Thompsona. Pesem, ki je simbolično izšla na Martinovo, 11. 11. ob 11.11 uri, že ob prvem poslušanju prepriča s svojo pristnostjo in balkansko energijo. Ob tem pa fantje razkrivajo še eno zanimivost – IL Divji se prihodnje leto prijavljajo na festival MMS 2026, na katerem bi predstavili svež val pop-rock energije in avtorskega pristopa, ki združuje slovensko melodiko in južni temperament. [caption id="attachment_47584" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Domen Jančič" align="none" width="1000"] [/media-credit] IL Divji[/caption] Mikajo jih festivali »Pesem Bolj se branim je nastala na morju, med družinskim dopustom,« pravi avtor pesmi Žiga. »Refren je prišel sam od sebe – ko si z osebo, ki ti pomeni največ, in ti gre v življenju lepo, se take stvari kar zgodijo.« Usodno naključje pa jih je povezalo z legendarnim hrvaškim producentom Goranom Šarcem, s katerim so ob skupnem kosilu ustvarili dve pesmi – eno, ki je že zunaj, in drugo, ki bo, kot kaže, njihova vstopnica za Festival MMS 2026. Balkanski podpis v produkciji IL Divji so skladbo Bolj se branim posneli v Zagrebu, v studiu 6three, kjer snemajo tudi Severina, Parni Valjak in Thompson. »Želeli smo narediti nekaj drugačnega, zato smo se povezali z Darijem Mihićem, kitaristom Severine. Ko smo slišali končni rezultat, smo vedeli, da imamo nekaj posebnega,« razlaga David, vodja benda. Pri pesmi so sodelovali: Dario Mihić (Severina) – kitara, Nino Krznar (HR RTV) – bas, Mario Klarić (Thompson) – bobni. »To so glasbeniki z neverjetno intuicijo. Naučili so nas, da mora pesem dihati, da manj pomeni več,« dodaja David. [caption id="attachment_47583" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Domen Jančič" align="none" width="1000"] [/media-credit] IL Divji[/caption] Za izid pesmi so izbrali Martinovo - dan, ko se ljudje družijo, praznujejo in se odprejo drug drugemu. »Ta skladba ima toplino, ki se prilega tako decembru kot poletju – prava pesem za vse letne čase,« pravi Žiga. Videospot z odprtim koncem V videospotu, ki so ga fantje posneli sami, spremljamo zgodbo fanta, ki ob šanku pregleduje spomine na ljubezen. Konca ne razkrijejo – gledalec sam presodi, kaj se zgodi naprej. IL Divji pred novim poglavjem Jesenski meseci so za IL Divji polni koncertov – od Štajerske do Primorske, kjer jih publika vedno sprejme z odprtimi rokami. A njihov naslednji veliki cilj je jasen: Festival MMS 2026. »Na oder bomo prinesli našo energijo, iskrenost in tisti občutek, da se glasbi ni treba braniti, ampak se ji prepustiti,« poudarja Žiga. [caption id="attachment_47585" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Domen Jančič" align="none" width="1000"] [/media-credit] IL Divji[/caption] Nova pesem Bolj se branim nosi sporočilo o pristnosti in ljubezni. »Da se nehaš braniti, da zaupaš občutku, ki te vleče naprej. To je tisto, kar nas dela žive,« dodaja Žiga. The post IL Divji: Navdih z morja in prijateljstvo, ki rodi priložnost za MMS appeared first on Evrovizija.com .
Pobuda Dan evropskih avtorjev bo letos z dogodki v vrtcih, šolah in knjižnicah poteka od danes do 12. decembra. Ministrstvo za kulturo se pobudi, ki se je začela leta 2023 v okviru programa Ustvarjalna Evropa, pridružuje kot priložnosti za poudarek pomena številnih programov, projektov in dejavnosti za spodbujanje branja in razvoj bralne kulture.
V Italiji preiskava domnevnih vikend ostrostrelcev med obleganjem Sarajeva
V Milanu so začeli preiskavo o t. i. vikend ostrostrelcih iz Italije. Ti naj bi med vojno v BiH plačevali visoke zneske srbskim silam za streljanje civilistov.
V Centru Rog se je z 48-urnim kreativnim sprintom za mlade Rog Kreatonom v ponedeljek začel drugi festival Rog Dizajn Dnevi. Letos poteka pod naslovom Meje in trenja ter vabi v svet sodobnega oblikovanja. Poleg omenjenega maratona sta dva stebra festivala mednarodna konferenca Rog Forum in razstava izdelkov domačih in tujih avtorjev Rog Expo.
Trilogija Lov na generala je napeta zgodovinska pripoved, ki v treh romanih – Operacija Maščevanje & operacija Merkur, Operacija Belo & operacija Črno in Operacija Pliberk – razkriva usodo Hitlerjevega generala Alexandra Löhra na Balkanu. Pustolovsko obarvana zgodba, polna vojaških operacij, človeških tragedij in nepričakovanih preobratov bralca popelje od Varšave, Beograda, Grčije do Pliberka. Avtor … The post Samo Javornik predstavil trilogijo Lov na generala v Knjižnici Domžale appeared first on domžalec.si .
Ta četrtek vabljeni v Pesnico pri Mariboru na prav poseben literarni dogodek. V Kulturni dvorani Toneta Partljiča bo 13. novembra 2025 ob 18. uri premierno predstavljen novi roman Toneta Partljiča z naslovom Voranc. O romanu in pogovoru z avtorjem Na dogodku se bo z avtorjem pogovarjala novinarka Darja Tancer-Kajnih, ki bo s premišljenimi vprašanji osvetlila […] The post Premierna predstavitev novega romana Toneta Partljiča: Voranc appeared first on Lokalec.si .
Szalay je prvi britansko-madžarski avtor, ki je osvojil nagrado booker
Priznanje je David Szalay prejel za roman Flesh z mučno zgodbo o madžarskem izseljencu in njegovi poti od revščine do bogastva.
Bilo je nekoč: Henry Winkler (Suzy)
Igralec, producent in avtor se je kot sin nemških judov, ki so iz Nemčije pobegnili pred nacizmom, rodil v New Yorku.
V knjižni recenziji se avtor Igor Gošte sprehodi skozi delo Esada Babačića Priročnik za neuspešne – zbirko kratkih esejev, ki namesto hvalospevov uspehu ponuja iskren, duhovit in realen pogled na vsakdanje spodrsljaje, s katerimi se lahko poistoveti vsak bralec. The post Namig za branje: Esad Babačić: Priročnik za neuspešne appeared first on Slovenec .
Prijazno vabljeni na predstavitev nove knjige Jožefa Muhoviča Umetnost v živem in mrtvem kotu, ki bo v četrtek, 13. novembra 2025, ob 18. uri v dvorani Slovenske matice (Kongresni trg 8/I, Ljubljana). O razpravah s področij estetike in likovne teorije z naslovom Umetnost v živem in mrtvem kotu, ki so izšle v Matičini zbirki Razprave in eseji, se bo z avtorjem, akad. prof. dr. […]
Arttu Tuominen je nova zvezda skandinavske kriminalke
Finski avtor kompleksnih zgodb navdušuje z napetim pisanjem.
ponedeljek, 10. november
V četrtek, 13. novembra 2025, bo ob 17. uri v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor predstavitev knjige Marjana Toša “Od Trojice do resnice”. Z avtorjem se bo pogovarjal Tone Petelinšek. Dr. Marjan Toš je otrok Slovenskih goric, po poklicu profesor zgodovine in geografije z doktoratom iz zgodovinske antropologije. Bil je novinar, uslužbenec organov za notranje […] The post Literarni večer: Marjan Toš v Univerzitetni knjižnici Maribor appeared first on Lokalec.si .