»Kaj bi podarili razredniku naših otrok?« je vprašanje, ki ob koncu šolskega leta zaposluje misli mnogih staršev. Nekateri iščejo ideje, kako zares učitelju izkazati hvaležnost, drugi želijo učitelju nekaj podariti, »ker se to spodobi« …
Konec šolskega leta je čas, ko tudi učitelji delamo refleksijo in se tudi mi sprašujemo o darilih. Ne, ne sprašujemo se, kakšno bonboniero ali šopek nam bodo učenci podarili. Razmišljamo o tem, kaj smo učencem v tem šolskem letu podarili mi. Je bilo to samo znanje? Ali morda tudi vrednote? Morda zgled, kako se pogovarjati z nekom, s komer se sploh ne strinjaš? Smo učencem uspeli dati občutek, da so ocene zgolj številke, ki nikakor ne določajo njihove vrednosti? Smo komu od učencev uspeli pokazati in dokazati, da je dragocen točno tak, kot je? Smo komu na dan, ko se mu je vse zdelo bedno, uspeli na obraz narisati nasmeh? Čeprav kakovostno znanje zelo cenim, so vsa ta darila vredna še veliko več. Do njih ne moreš priti z umetno inteligenco, pač pa le z...