Iskanje: domačin
četrtek, 26. februar
Nova luka v Tučepih predstavlja enega najpomembnejših razvojnih projektov na Makarski rivieri v zadnjem desetletju. Kraj, ki je že dolgo znan po svojih dolgih prodnatih plažah, družinskem turizmu in živahnem obmorskem utripu, s prenovljenim pristaniščem stopa v novo obdobje – tako v turističnem kot gospodarskem smislu. Glavni cilj izgradnje nove luke je bil razširiti obstoječe pristanišče, izboljšati varnost plovbe ter zagotoviti več privezov za domačine, ribiče in obiskovalce. Tučepi so v zadnjih letih doživeli izrazit porast navtičnega turizma, zato je bila posodobitev pristaniške infrastrukture nujna za ohranjanje konkurenčnosti in kakovosti storitev. Luka bo dobila 80 novih privezov. Ocenjena vrednost projekta je 12 mio EUR, nosilec izvedbe pa bo Županijska luška uprava. Projekt je zasnovan kot večnamenski prostor, ki združuje: privezna mesta za turistične in ribiške ladje , moderno opremljeno marino za manjša plovila , sprehajalno promenado , ki povezuje pristanišče z osrednjim delom kraja, servisne in tehnične objekte , potrebne za vzdrževanje plovil, urejene javne površine z novimi urbanimi elementi. Projekt je napovedal podpredsednik vlade in minister za morje, promet in infrastrukturo Oleg Butković ter poudaril, da so na področju Splitske županije v teku trije večji pristaniški projekti v Tučepih, Stomorski in Trogiru.
sreda, 25. februar
Obisk Barcelone bo odslej enkrat dražji, hotelirji ostali brez zlatih jajc
Katalonske oblasti so podvojile turistično takso v Barceloni, da bi zbrale sredstva za reševanje stanovanjske problematike domačinov.
Na Jarčjem Brdu je bil v cerkvi sv. Valentina na valentinovo že tradicionalni romarski shod. Letošnjega se je udeležilo zares veliko ljudi. Ob domačem župniku Cirilu Isteniču, domačinu dr. Bogdanu Dolencu, dekanu Franciju Aliču in dr. Simonu Onušiču je somaševanje vodil škof Anton Jamnik. Župnik Istenič je po-zdravil vse romarje in jim zaželel, da bi jih to romarsko srečanje poživilo v njihovi veri, dr. Bogdan Dolenc je zbrane povabil, da se v molitvi spomnijo Jožeta Dolenca, ki je živel blizu romarske cerkve in ga je Bog decembra poklical k sebi. Škof Jamnik je v pridigi poudaril, kako odločilnega pomena je, da tako kot sv. Valentin Jezusa povabimo v svoje življenje, kajti on prinaša pogum in veselje, nas ozdravlja in s svojim usmiljenjem odrešuje. V svojih dvomih in iskanjih, boleznih in preizkušnjah se pogosto pogajamo z Bogom, toda korak za korakom odkrivamo, da ima na tem svetu vse svoj razlog, nič ni brez pomena in smisla, resnično upanje je v tem, da korak za korakom v ponižnost...
Po treh dneh jadranja proti zahodu in nekaj vmesnih postankih za sidranje preko noči, smo se ustavili v Honiari, glavnem mestu Salomonovih otokov. Zadnje ure pred prihodom so nam popestrile plohe in veter, ki je kar dobro razgibal morje in valovi so okrog rta prihajali tudi na sidrišče pred mestom in zibali našo barko. Prvo sidranje nam ni uspelo, ker se je sidro zapletlo v platneno vrečo na dnu, v drugem poskusu pa je sidro prijelo dovolj dobro, da sem si upal zapustiti barko. Zaloge hrane na barki so bile že zelo skromne in hladilnik prazen, zato so bili naši sprehodi po mestu namenjeni predvsem obisku trgovin in tržnice. V Honiari smo po dveh tednih iskanja vendarle našli tudi bankomat in denarnice končno obogatili s tukajšnjimi dolarji. Honiara je hrupno, živahno, obalno in pristaniško mesto z več kot sto tisoč prebivalci ter z gostim avtomobilskim prometom, ki se le počasi premika po blatni glavni cesti vzporedno z obalo. Trgovine v mestu so bile dovolj dobro založene, da smo lahko ustrezno napolnili hladilnik in shrambe za hrano na barki. Kupil sem tudi motorno olje, da bom v prihodnjih dneh lahko opravil redni vzdrževalni servis motorja. Vreme je bilo kislo in hrupno mesto nam nekako ni dišalo, zato smo že naslednje jutro dvignili sidro in skozi dež odjadrali proti severu proti otoku Nggela Sule v otočju Florida. Po nekaj urah smo na sredi poti na morju videli domačine v dveh motornih čolnih, ki so se nam počasi približali. Z enega čolna nas je krmar vprašal, kam smo namenjeni. Povedal sem mu, da proti otoku Nggela Sule. Potem me je vprašal, ali lahko plujejo za nami. To vprašanje se mi je zdelo malo čudno in nisem takoj odgovoril. Krmar je videl, da ga čudno in nezaupljivo gledam, zato mi je pojasnil, da so se v dežju in megli izgubili in nimajo elektronske navigacije. Med otoki so navajeni pluti tako, da otoke vidijo, danes pa jih je presenetila zelo zmanjšana vidljivost. Kakšno uro so nam potem z obema čolnoma sledili, dokler dež ni ponehal in so se oblaki dovolj dvignili, da so v daljavi pred seboj zagledali obrise otoka. Motorji na njihovih čolnih so zarohneli, pomahali so nam in odglisirali za obzorje. < Uki Ni Masi Nadaljevanje 11.3.2026 Knjige Mirana Tepeša o dosedanjih podvigih Proti soncu Naš legendarni skakalec in jadralec Miran Tepeš se je v začetku novembra vrnil s svojega drugega potovanja okoli sveta. Celotno pot je preplul v dveh etapah. Prva se je pričela v Izoli v letu 2010. Po spletu okoliščin se je popotovanje po svetu zasukalo drugače, kot je to sprva načrtoval, NAKUP Z vetrom Mnogi jadralci, ki prvič objadrajo svet, po vrnitvi izjavijo, da so na poti našli samega sebe, Miran Tepeš pa ima bolj zanimiv odgovor: " Na poti nisem našel samega sebe, ker se tudi nisem iskal, sem pa zato videl veliko morja in nekaj zanimivih dežel." Na poti okoli sveta je preplul kar 26.541 navtičnih milj. NAKUP Veliki trije Knjiga Veliki trije je že tretji jadralski potopis Mirana Tepeša. V njej je opisano jadranje mimo znamenitih treh južnih rtov: rta Horn, rta Leeuwin in Rta dobrega upanja, jadranje čez južni Pacifik od Francoske Polinezije do Čila, jadranje do in okoli Avstralije ter Tasmanije in samostojno jadranje čez Indijski ocean. NAKUP Z jadrnico čez Arktiko Knjiga je jadralski potopis z zelo drugačne in zahtevne morske poti po ledenih morjih, med odročnimi otoki. V knjigi so na 256 straneh opisane dogodivščine s poti čez Arktiko in popestrene s 383 barvnimi fotografijami in zemljevidi. V prvem delu je opisana pot z jadrnico od Istre ... NAKUP Miran Tepeš Miran Tepeš bo letos poskusil izpeljati podvig, ki ga je do sedaj uspelo izvesti le redkim jadralcem na svetu. Iz Atlantika namerava zapluti v Tihi ocean skozi prehod imenovan Severozahodni prehod. Prehod je plovna pot skozi Arktični ocean vzdolž obale Severne Amerike. Prehod je večino leta zamrznjen in ga je možno prepluti le v redkih poletnih obdobjih, ko se arktični led stopi oziroma pomakne dovolj severno, da je plovba možna. Miran Tepeš pluje z litijevimi baterijami BlueCell. Na krovu ima tri bateriji Bluecell 100Ah12V s kapaciteto 3x100 Ah, ki tehtajo zgolj po 12 kg in imajo življenjsko dobo 3000 ciklov - globokih praznjenj. Besedilo in fotografije: Miran Tepeš
torek, 24. februar
Kraj, kjer naj bi “dež imel mlade”: kaj se skriva za tem mitom o Bohinju?
Dež tukaj pada drugače. Vsaj tako pravijo domačini. Za Bohinj kroži zanimiva fraza, da ima »dež mlade«. Izraz zveni skoraj pravljično, a v sebi nosi več kot le romantično domislico. Gre za preplet podnebnih posebnosti, naravne lepote in načina življenja, ki že desetletja privablja tako obiskovalce kot tiste, ki si tukaj ustvarijo dom. Podnebje, ki […] Objava Kraj, kjer naj bi “dež imel mlade”: kaj se skriva za tem mitom o Bohinju? se je pojavila na Vse za moj dan .
Domačini na nogah, bančne poslovalnice zapirajo kot po tekočem traku
Zaprli bodo poslovalnici v Dutovljah kot tudi v Komnu.
ponedeljek, 23. februar
Od Romana se poslavljajo številni prijatelji, tudi preko meja. SREDIŠČE OB DRAVI – Avto moto klub Classic TT Središče ob Dravi je na svojem Facebook profilu sporočil žalostno vest, da jih je prezgodaj zapustil domačin in član moto skupnosti Roman Mašek. »Njegov odhod nas je globoko pretresel in težko najdemo prave besede ob takšni izgubi. […] The post Moto skupnost žaluje: poslovil se je Roman first appeared on NaDlani.si .
Spektakularni naravni pojav tudi letos privabil množice, željne edinstvenega prizora (VIDEO)
Domačini in turisti v ameriški zvezni državi Kalifornija te dni spremljajo spektakularen naravni pojav, ki mu pravijo "Yosemitski ognjeni slap". Za ka
Popotnica Ivica Vergan: barvita Mehika jo je očarala (Suzy)
Pevka Primorskih fantov bo junija letos praznovala 75. rojstni dan, sama sebi pa je vnaprej podarila potovanje. Ta so od nekdaj njena velika strast. Energično Primorko so onkraj oceana očarale rajske plaže, prijetno toplo morje in brezskrbnost domačinov.
nedelja, 22. februar
V idiličnem mestecu bodo domačinom začeli pisati globe: krive so pritožbe turistov
Nekaj jim ni po godu ...
sobota, 21. februar
Zlata olimpijka Nika Vodan se je vrnila v domače Delnice, kjer so ji domačini pripravili čustven sprejem. Ob njej sta bila tudi starša, ki sta z njo delila ponosni trenutek z zlato medaljo. The post Takšnega sprejema Delnice še niso videle – Niko Vodan pričakali številni znani, med njimi tudi trener Jurij Tepeš (FOTO) first appeared on NaDlani.si .
Koroška – Po obilnem sneženju, ki je v minulih dneh ohromilo številne dele države, se na družbenih omrežjih vrstijo odzivi občanov. Med njimi izstopa zapis domačina s Koroške, ki je javno opozoril na realne zmogljivosti zimske službe in pozval ljudi k večji samoiniciativnosti. Kolona vozil in podrto drevo »Slovenija ima približno 39.000 kilometrov cest, plužnih […] The post »93 kilometrov cest na eno plužno vozilo« Korošec opozarja na razmere first appeared on NaDlani.si .
Ribniki Mačkovci pri Brestanici: tiha oaza za ribiče, avtodomarje in ljubitelje narave
Le nekaj minut vožnje iz središča Krškega se pokrajina nenadoma umiri. Promet izgine, zvok motorjev zamenja šelestenje trstičja, pogled pa se ustavi na vodni gladini, ki zrcali nebo. Ribniki Mačkovci pri Brestanici je ena tistih lokacij, ki jih domačini dobro poznajo, širša javnost pa jih pogosto odkrije šele po naključju – in se nato vrača. […] Objava Ribniki Mačkovci pri Brestanici: tiha oaza za ribiče, avtodomarje in ljubitelje narave se je pojavila na Vse za moj dan .
petek, 20. februar
Enej Faletič zmagal na Poljskem, na stopničkah tudi Ajda Košnjek
Slovenski smučarski skakalec Enej Faletič je na tekmi Alpskega pokala v Zakopanah ugnal vso konkurenco. Na odru za zmagovalce sta se mu pridružila domačin Konrad Tomasiak, ki je zaostal dobrih 11 točk, in Nemec Alex Reiter.
Tragedija, ki je domačini ne pomnijo: 10-letnik umrl v napadu z mačeto, policija ustrelila osumljenca
Osumljenec naj bi z mačeto napadel enega od policistov. Možje v modrem so odgovorili s strelnim orožjem in moškega na kraju ustrelili.
četrtek, 19. februar
Vse po pričakovanjih: Krka hitro prizemljila domači Šenčur
Košarkarji Krke so po visoki zmagi z 89:67 nad domačinom Šenčurjem po Cedeviti Olimpiji drugi finalisti pokala Spar. Več na Ekipa.si
Na območju Ljutomera našli dve mrtvi osebi, brat naj bi ubil brata
Na območju Ljutomera so v sredo našli dve mrtvi osebi, so sporočili s Policijske uprave Murska Sobota. Po neuradnih informacijah portala Sobotainfo je brat ubil brata, nato pa je sodil še sebi. Po besedah domačinov naj bi se sprla zaradi zemljišča. Policija je po preiskavi podala tudi uradno izjavo.
V spomin na očeta kupil največjo salamo
V Meniški vasi so pripravili že 31. licitacijo suhih mesnin. Mašo je daroval duhovnik Igor Stepan, domačin Matevž Fabijan je prispeval največ.
Strah na Pohorju: znova so se naselile zveri, domačini v skrbeh
Nekaj mladičev, ki so medtem že zrasli, bo trop zapustilo, saj pri njih ostane v tropu le toliko živali, kolikor jih lahko prehrani okolje, v Sloveniji je to okoli osem, največ dvanajst.
sreda, 18. februar
Hoja po robu je po navadi tvegana. Že ob majhni napaki lahko pademo ali prekoračimo dovoljeno mejo. Hoja po robu kraške planote od Opatjega sela do Sel na Krasu pa je ena sama brezskrbnost in prijetnost, združena s spomini na 20. stoletje. Zato ni čudno, da je tako priljubljena med sprehajalci in kolesarji.
Opatje selo, ki je imelo v začetku lanskega leta točno petsto prebivalcev, se razprostira na zahodnem robu Krasa tik ob meji z Italijo. V središču kraja stoji župnijska cerkev sv. Andreja. Nasproti nje so leta 1884 zgradili kamnit vodnjak, za katerega je sredstva prispeval tudi cesar Franc Jožef I. Danes ima vodnjak drugačno podobo, saj je bil med prvo svetovno vojno močno poškodovan. Na tabli blizu cerkve piše, da je Opatje selo v tistem času doživljalo najtežje trenutke v svoji zgodovini. Domačini so morali zaradi bojev zapustiti domove, vas pa je med avgustom 1916 in oktobrom 1917 zasedala italijanska vojska.
Na stavbi blizu vodnjaka nas rumen kažipot z oznako Poti sv. Martina,...