Iskanje: italijanski
sreda, 12. november
Je to električni skuter z dušo? Lambretta Elettra S
Če je bila Vespa italijanska ljubljenka, je bila Lambretta vedno tisti uporniški sosed, ki je na dvorišču vrtel ključe in sanjal o dirkah po ozkih ulicah. Obe sta iz vojne pepela Italije dvignili generacijo na kolesa: Vespa je gradila imperij na mehkih linijah in romantiki, Lambretta pa na ostrih robovih in trmastem jeklu. Ena je postala globalna ikona, druga pa je ostala kultna izbira za poznavalce. Lambretta Elettra S trka na vrata Italije s svojim električnim pogonom. The post Je to električni skuter z dušo? Lambretta Elettra S appeared first on City Magazine .
V bližini Slovenije potrdili tujerodno orientalsko plodovo muho
Na območju italijanske dežele Furlanije - Julijske krajine so našli orientalsko plodovo muho, ki se uvršča na evropski seznam prioritetnih karantenskih škodljivih organizmov, so sporočili z uprave za varno hrano. Ta bo spomladi povečala število pasti v bližini meje z Italijo in izvajala dodatne vizualne preglede območja.
Včeraj popoldan so policisti na Logu pri Brezovici ustavili vozilo italijanskih registrskih oznak. V postopku je bilo ugotovljeno, da je romunski voznik v vozilu prevažal štiri tujce. Šlo je za državljane Afganistana, ki so nezakonito prestopili državno mejo, so sporočili s Policijske uprave Ljubljana. Državljanu Romunije je bila odvzeta prostost, postopki in aktivnosti policistov v […] The post Čez mejo nezakonito prepeljal tujce, policija ga je prijela appeared first on Lokalec.si .
Komunistični partizani leta 1942 niso samo ubijali ljudi in s tem sejali smrtnega strahu. Odgovorni so tudi za povračilne akcije, ko je italijanska vojska požgala številne belokranjske vasi. Mogočni grad Krupa pri Semiču so poleti 1942 požgali kar partizani sami.
TV namig: Morettijevo sonce prihodnosti žari od nostalgije
Italijanski mojster Nanni Moretti se vrača z očarljivo, grenko-sladko filmsko poslastico, v kateri se prepletata nostalgija in boleča resničnost.
torek, 11. november
Fiat Grande Panda osvojil naziv “Avto Evrope 2026”
Fiat Grande Panda je osvojil naslov »Avto Evrope 2026«, priznanje italijanskega združenja avtomobilskih novinarjev UIGA, ki že 40 let nagrajuje modele z najboljšim razmerjem med inovativnostjo, oblikovanjem in kakovostjo. Nagrada temelji na kombiniranem glasovanju avtomobilskih novinarjev, 160 strokovnih mnenjskih voditeljev ter spletne javnosti, kar združuje strokovno presojo in pogled širše skupnosti. Tokrat je naziv pripadel [...] The post Fiat Grande Panda osvojil naziv “Avto Evrope 2026” appeared first on Automobil .
Hrvata pri Atalanti zamenjal Italijan, ki je spomladi izločil Celje
Italijanski nogometni strokovnjak Raffaele Palladino je novi trener Atalante iz Bergama. Enainštiridesetletni Palladino je na tem položaju zamenjal Hrvata Ivana Jurića, ki je lombardijsko zasedbo zapustil zaradi slabih predstav v italijanskem prvenstvu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Novi Alfa Romeo Tonale in teniška zvezdnica Jasmine Paolini na predstavitvi v Torinu
V Torinu je Alfa Romeo pripravila interni dogodek za zaposlene skupine Stellantis, na katerem je predstavila osveženo različico modela Tonale. Dogodka se je udeležila tudi italijanska teniška igralka Jasmine Paolini, ambasadorka znamke Alfa Romeo in ena najuspešnejših športnic zadnjih sezon. Dogodek je potekal v sedežu znamke v Mirafioriju, kjer je Tonale prvič v Italiji predstavljen [...] The post Novi Alfa Romeo Tonale in teniška zvezdnica Jasmine Paolini na predstavitvi v Torinu appeared first on Automobil .
V Italiji preiskava domnevnih vikend ostrostrelcev med obleganjem Sarajeva
V Milanu so začeli preiskavo o t. i. vikend ostrostrelcih iz Italije. Ti naj bi med vojno v BiH plačevali visoke zneske srbskim silam za streljanje civilistov.
ITALIJANSKI PRORAČUN ZA 2026: Za slovensko manjšino deset milijonov evrov
Italijanska vlada je v predlogu proračuna za leto 2026 za organizacije in ustanove slovenske manjšine ter dvojezično poslovanje javnih uprav namenila deset milijonov evrov, toliko kot letos. Slovenska senatorka Tatjana Rojc je pripravila...
Prejšnji četrtek je bil v znamenju italijanske elegance, umetnosti in ženskosti. V Draguljarni Malalan na Mestnem trgu v Ljubljani smo bile urednice v družbi predstavnic hiše Pasquale Bruni, ki so nas popeljale v svet, kjer nakit ni le okras, temveč izraz čustev, identitete in notranje svetlobe. Ob skrbno izbranih kosih nakita, ki so pod žarometi... The post Pasquale Bruni: Dan v znamenju italijanske strasti appeared first on Etiketa Magazin .
Italija preiskuje "vikend ostrostrelce", ki naj bi ubijali civiliste v Sarajevu
Milansko tožilstvo preiskuje italijanske "vikend ostrostrelce", ki naj bi med vojno v BiH plačevali srbskim silam za streljanje na civiliste v Sarajev
Oblikovanje polarnega vrtinca, glavnega ”znanilca” zime v medijih, je očitno pojav, ki bi po razlagi strokovnjakov s področja meteorologije, lahko resno vplivalo na vremenske razmere v prihodnjih mesecih. Že decembra so mogoči prvi valovi mraza, piše priljubljeni italijanski meteorološki portal iLMeteo. Protagonist zime Z začetkom jeseni arktična in polarna območja začnejo prejemati manj sončne svetlobe. […] The post »Ni šans!« Odzivi med meteorologov zaradi napovedi Italijanov: trdijo, da bo pod udarom vsa Evropa first appeared on NaDlani.si .
V Gorici se z nocojšnjim uradnim odprtjem začenja štiridnevna mednarodna konferenca, s katero se bo Evropska prestolnica kulture (EPK) Nova Gorica-Gorica poklonila dediščini italijanskega psihiatra Franca Basaglie (1924-1980). Ta je reformo, ki je vodila v postopno zaprtje psihiatričnih bolnišnic v Italiji, začel prav v Gorici v 60. letih.
ponedeljek, 10. november
Ivan Jurić ni več trener Atalante
Italijanski nogometni klub Atalanta se je razšel s trenerjem Ivanom Jurićem. Petdesetletnik je na klop ekipe iz Bergama sedel junija in na njej zdržal vsega 15 tekem.
Hrvaški trener Ivan Jurić je danes ostal brez službe na klopi italijanske Atalante.
250 milijonov za odpornost in bolj stabilno obratovanje omrežja
ELES in Terna, slovenski in italijanski operater elektroenergetskega prenosnega sistema, sta danes podpisala sporazum, ki predvideva skupno naložbo v višini približno 250 milijonov evrov za povečanje prenosne zmogljivosti in spodbujanje integracije trgov za 600 megavatov.
Novi kovanec za dva evra dviga prah na Hrvaškem
Nov priložnostni kovanec za dva evra z motivom Pulja dviga prah na Hrvaškem. Na njem piše le "Pula", čeprav lokalna skupnost in italijanska manjšina z
Meloni si prizadeva omejiti aktivistično sodstvo, opozicija prestrašena nad izgubo vpliva
Italijanska premierka Giorgia Meloni odločno posega v pravosodni sistem, da bi omejila moč aktivističnih sodnikov, ki pogosto delujejo kot politični akterji. Ta poteza je prestrašila opozicijo, ki jo obtožuje poskusov "postavljanja vlade nad zakon...
Festival slovenskega šansona 2025: Katera bo najlepša skladba?
Festival slovenskega šansona ima na Prvem programu Radia Slovenija dolgo zgodovino. Po desetletni prekinitvi je leta 2023 začel pisati novo poglavje in javnosti predstavil izbrane šansone nove generacije. Letos so slovenski glasbenice in glasbeniki na objavljeni razpis poslali 57 novih skladb, med katerimi je strokovna komisija v sestavi Vita Mavrič, Rudi Pančur in Goran Dekleva izbrala enajst šansonov, ki se tokrat predstavljajo na festivalskem odru. Sledi sklepno dejanje Dva koncerta Festivala slovenskega šansona sta že izzvenela. Tomaž Hostnik in Matija Krečič sta 26. oktobra s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v studiu 26 Radia Slovenija predstavila svoj tretji album Domovini, retrospektivni koncert La Vita è bella pa je v razprodani Linhartovi dvorani Cankarjevega doma 4. novembra ob stoječih ovacijah izvedla Vita Mavrič. Tretje dejanje festivala prinaša 16. novembra tekmovalni večer, na katerem se bo 11 letošnjih izbranih šansonov potegovalo za naziv slovenski šanson 2025. [caption id="attachment_38130" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Leta 2023 je slavil Tomaž Hostnik (Dekle iz zlatih sanj).[/caption] Na tekmovalnem odru se bodo predstavili: 1. Matjaž Romih – Hohštapler 2. Café Noisette – Soška 3. Ana Mezgec in Nakána – Parkiram 4. Saša Lešnjek – Avtobus št. 6 5. Nina Virant – Vedno je pa tvoje lice 6. Urška Bergant – Zlati časi 7. Ana Maria Mitić – Oda vodovodarju 8. Žigan Krajnčan – Zrcalo 9. Nuša Ofentavšek – Zdaj je čas za naju dva 10. Primož Vidovič – Kruha in iger 11. Jure Ivanušič & Nordunk – Zrcalo družbe Tričlanska strokovna komisija bo na prireditvi podelila štiri nagrade: nagrado za najboljše besedilo, nagrado za najboljšo glasbo, nagrado za obetavnega mladega avtorja ali izvajalca in veliko nagrado slovenski šanson 2025 za najboljši šanson v celoti. Festival slovenskega šansona Predstavitev tekmovalcev Jure Ivanušič & NORDunk Jure Ivanušič je vsestranski umetnik – igralec, režiser, scenarist, glasbenik in šansonjer. Odigral je več glavnih vlog v slovenskih filmih ter več kot 60 gledaliških vlog. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med njimi Borštnikovo nagrado, nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije, nagrado Franeta Milčinskega - Ježka ter nagrado občinstva na Festivalu slovenskega filma. Že od leta 1997 ga spremlja zasedba NORDunk, s katero se tudi letos predstavlja na Festivalu slovenskega šansona; v njej delujejo harmonikar Tomaž Marčič, saksofonist Bojan Logar, kitarist Simon Šimat, basist Gregor Antauer in klaviaturist Andrej Antauer ter tolkalec Martin Rošer. [caption id="attachment_17329" align="alignnone" width="845"][media-credit name="Foto: Sandi Fišer" align="none" width="845"] [/media-credit] Jure Ivanušič[/caption] Tekmovalni večer Festivala slovenskega šansona 2025 bo v nedeljo, 16. novembra 2025, ob 20.00 v Domu kulture Velenje, spremljate ga lahko v neposrednem avdio- in videoprenosu na Prvem programu Radia Slovenija, na Radiu Koper in Radiu Maribor. Primož Vidovič Primož Vidovič je kantavtor in filozof, eden vidnejših slovenskih šansonjerjev in interpret popevk ter džezovskih standardov. Za avtorsko glasbo, v kateri duhovito odslikava usode in zablode današnjosti, je prejel številne nagrade. Literarna besedila, zasoljena z dovtipi in aluzijami, in kabaretsko teatralnost pospremi z eklektično glasbo, v kateri se prelivajo ljudski melosi z vseh koncev sveta, od tanga in džeza pa do sevdaha in fada. Na Festivalu slovenskega šansona se predstavlja z zasedbo, v kateri delujejo harmonikar Matjaž Balažič, lutnjar in kitarist Timi Krajnc, tolkalist in pevec Niko Kostanjevec ter pevca Samo in Janez Ivačič. Saša Lešnjek Saša Lešnjek je diplomantka džezovskega petja na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, svojo glasbeno pot pa nadaljuje na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Širša javnost jo je spoznala v vlogi Sandy v muzikalu Briljantina. Leta 2021 je na festivalu Melodije morja in sonca prejela nagrado Danila Kocjančiča za najobetavnejšo avtorico. Redno nastopa z Big Bandom in Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija ter je aktivna na področju sinhronizacije. Letos se prvič podaja tudi v šansonjerske vode, ob tem jo spremljajo Bratje Poljanec, Luka za vibrafonom, Nejc na harmoniki, Jon na kontrabasu, pridružuje se jim še klarinetist Tomaž Zevnik. [caption id="attachment_36784" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Saša Lešnjek[/caption] Dogodek bosta povezovala Višnja Fičor in Igor Velše, pod scenarij se je podpisal Ambrož Kvartič. Café Noisette Café Noisette sestavljajo vokalistka Kaya Tokuhisa, pianist Rok Lopatič in harmonikar Žiga Vehovec. Posamezno delujejo v različnih glasbenih okoljih, druži pa jih ljubezen do igranja šansonov, ki jih interpretirajo v francoskem, slovenskem in italijanskem jeziku, sem in tja pa se podajo tudi na izlet v druge glasbene svetove. Poleg znanih napevov njihov repertoar zajema tudi širok nabor avtorskih skladb izpod peresa Barbare Kobal. Besedila se dotikajo najrazličnejših tematik, za katere je značilna izrazita atmosfera, ki poslušalcu naslika kontrastne podobe in v njem vzbudi barvito paleto občutkov: od melanholije somračnega jesenskega večera do vedrine z dežjem opranega poletnega neba. Ana Maria Mitić Ana Maria Mitić je končala študij klavirja in glasbene teorije na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, vendar jo javnost bolj pozna kot televizijsko voditeljico in igralko. »Če bi obstajalo polje, kjer lahko združim vse svoje ljubezni, klavir, globoko besedno izpoved, oder, iskrena čustva in improvizacijo, potem to ni nič drugega kot šanson,« pravi sama, to pa potrjuje tudi njen nastop na Festivalu slovenskega šansona 2023, na katerem je občinstvo navdušila s svojo avtorsko pesmijo V našem belem hodniku. Pri ustvarjanju se ji pridružujeta Žiga Vehovec s harmoniko in Ilj Pušnik s kontrabasom, njihov trio pa najraje ponese šansone do poslušalcev z avtoričino unikatno povezovalno spremljavo. [caption id="attachment_47225" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Klemen Mramor" align="none" width="1000"] [/media-credit] Ana Maria Mitić[/caption] Na festivalski razpis je prispelo 57 prijavljenih skladb, na koncu so jih izbrali enajst. Nina Virant - VIRA Nina Virant s svojim vsestranskim umetniškim izrazom že vrsto let z eno nogo na domačih tleh, z drugo na Nizozemskem deluje na številnih področjih, od raziskovanja glasbenega izročila predvsem slovanskih kultur, popa, džeza, vse do eksperimentalnih žanrov, progresivne glasbe in sodobnega gledališča. Poleg avtorskega opusa kot vokalistka, klaviaturistka in soavtorica sodeluje s številnimi domačimi in evropskimi glasbeniki. VIRA je umetničin zvočni izraz, v katerem se ji pri performansih v živo pridružuje pianistka in oblikovalka sintetizatorskih zvokov Mojca Zupančič. Na Festivalu slovenskega šansona jo spremljata še spremljevalni vokalistki Sonia Melocco in Lea Teraž. Matjaž Romih Matjaž Romih je radijski napovedovalec in glasbenik. Je član zasedbe BosaZnova, ki jo je leta 2014 soustanovil s svojo partnerko Vanjo Romih. Širši javnosti sta se predstavila leta 2022 s skladbo Želje na festivalu Melodije morja in sonca, kjer sta nastopila tudi leto pozneje s skladbo Običajen par, za katero je Matjaž prejel nagrado za najboljše besedilo. Kot kantavtor je zmagal leta 2005 na Festivalu slovenskega šansona s skladbo Dama reklama v absolutni kategoriji in osvojil prvo nagrado – snemanje albuma. Leto pozneje je pri ZKP RTV Slovenija izdal svoj prvi in edini album z naslovom Novice iz Slovenije, na katerem je poleg omenjene zmagovalne Dame reklame še 10 skladb. [caption id="attachment_30816" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] BosaZnova na odru MMS 2022.[/caption] Šanson je glasbeni žanr, ki izvira iz Francije in se osredotoča na pripovedovanje zgodbe skozi besedilo, pogosto z lirskim, čustvenim ali melanholičnim tonom. V ospredju so besedila, ki izražajo osebne občutke, ljubezenske zgodbe, vsakdanje življenje ali družbene refleksije, spremlja pa jih preprosta, a izrazita melodija. Gre za intimno, skoraj poetično obliko pevskega izraza, kjer je interpretacija pevca ključna za prenos čustev poslušalcu. Urška Bergant Urška Bergant je pevka, violinistka in avtorica glasbe, njene avtorske pesmi pa so dolga leta potrpežljivo čakale na pravi trenutek, da se rodijo. Ta trenutek je naposled prišel pred dobrim letom. Njene skladbe, prežete z iskrenostjo in globino, nežno, a jasno zrcalijo svet, v katerem živimo, ter ponujajo poti, ki vodijo k spremembi. Na Festivalu slovenskega šansona se predstavlja s pesmijo Zlati časi. Na odru jo spremljajo kitarist Dino Šemsudin Džopa, profesor harmonike Miha Pinterič ter džezovski kontrabasist Jure Bergant. Žigan Krajnčan Žigan Krajnčan je glasbenik, koreograf, performer in avtor, ki svojo umetnost gradi na prepletu giba, glasu in besede. V svojih projektih združuje pesem, ritem in telesnost ter ustvarja samosvoj izraz, prepoznaven na slovenskih in tujih odrih. Njegov umetniški svet pogosto sooblikuje brat Kristijan Krajnčan, vrhunski violončelist, bobnar, skladatelj in producent, s katerim ustvarjata izjemno uigran in čustveno prefinjen tandem. Na Festivalu slovenskega šansona predstavljata skladbo Zrcalo, ki jo izvajata skupaj – Žigan na vokalu in kitari, Kristijan na violončelu. [caption id="attachment_42886" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj" align="none" width="1000"] [/media-credit] Žigan Krajnčan[/caption] Festivalski večer bo med drugim zaokrožila podelitev nagrade Franeta Milčinskega - Ježka. Ana Mezgec in Nakána Ana Mezgec z zasedbo Nakána svojo večplastno poezijo prepleta z nepredvidljivimi kosi harmonskega gradiva in ritmičnih vzorcev. Nakáno odlikujeta unikaten zvok in energija izvrstne zasedbe, za kar poskrbijo Leon Firšt za klavirjem, Jošt Lampret na basu, Gašper Peršl na bobnih, Tilen Stepišnik na kitari ter Danijel Bogataj na violini in spremljevalnem vokalu; vsi skupaj glasbeni izraz spretno ovijejo v posebno oblikovan plašč, ki Anin vokal in violino povezuje v skladno celoto. Uglašeni Jedro zasedbe Uglašeni sestavljata klaviaturist, skladatelj in aranžer Matevž Goršič ter pisec besedil in vokalist Mihael Lajlar. Lajlar je do danes izdal tri pesniške zbirke, glasbeno pa ustvarja z vzdevkom Edenon. Oba avtorja sicer sodelujeta tudi pri ustvarjanju pesmi za otroke in mlade. Do danes sta izdala zbirko pesmi HALO?! Na preteklem Festivalu slovenskega šansona 2023 sta nastopila s skladbo Barve ulic, tokrat pa se vračata z zasedbo, ki jo sestavljajo vokalistka Nuša Ofentavšek, basist Dušan Kneževič, kitarist Rok Lajlar in bobnar Urban Krč. Sklepni festivalski večer bo potekal v koprodukciji s Festivalom Velenje, saj novembra Dom kulture Velenje praznuje 65. obletnico nastanka, kar zaznamujejo številni dogodki. Dom kulture Velenje je stičišče kulturnega življenja, ena osrednjih zgradb sodobnega Velenja in objekt modernizma pod spomeniškim varstvom. Svečano odprtje doma je bilo 29. novembra 1960, takrat se je tudi uradno končala dvoletna gradnja tega izjemnega kulturnega hrama. The post Festival slovenskega šansona 2025: Katera bo najlepša skladba? appeared first on Evrovizija.com .