Iskanje: pokrite
nedelja, 16. november
Gledalci serije Nemirna kri menijo, da je ta igralec daleč najboljši od vseh. Presenečeni? V seriji Nemirna kri igrajo številni vrhunski slovenski igralci. Glavan vloga pripada igralki Lei Mihevc in igralcu Svitu Stefanija, igrata Saro in Lukasa. Med glavnimi igralci pa so tudi Radoš Bolčina (igra Petra Vebra), Mirjam Korbar (igra Olgo Veber), Lucija Harum […]
sobota, 15. november
Festival slovenskega šansona 2025: Kateri šanson bo najboljši?
Na to vprašanje bodo poskusili odgovoriti na Festivalu slovenskega šansona 2025, ki se bo zgodil v nedeljo, 16. novembra, s pričetkom ob 20. uri. Žal neposrednega televizijskega prenosa ne bo, tako da se lahko s klikom tukaj pridružite neposrednem radijskem in video prenosu na spletni strani Prvega programa Radia Slovenija . Glasbeni večer, ki se bo odvijal v Domu kulture Velenje, bosta letos povezovala Igor Velše in Višnja Fičor. Edinstven festival Tik pred pričetkom tega edinstvenega festivala, skozi katerega skozi zgodbe spregovorijo šansoni, smo se pogovarjali tako z Andrejem Prezljem , ki je glasbeni urednik na Prvem programu Radia Slovenija in urednik letošnjega festivala kot tudi z Matejem Jevniškom , ki je urednik glasbenega in razvedrilnega uredništva na Radiu Slovenija. [caption id="attachment_47621" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj" align="none" width="1000"] [/media-credit] Andrej Prezelj[/caption] Prvi program kot ambasador šansona Andrej, Slovenski šanson je festival z dolgo tradicijo in zelo posebnim značajem. Kako se danes, v času instantne pop kulture in hitrih digitalnih formatov, pripravlja festival, ki temelji na besedi, zgodbi in glasbeni interpretaciji? Drži. Začetki festivala segajo v leto 1984. To je bil še festival Jugoslovanskega šansona pod vodstvom Bojana Adamiča. Festival je nekako zamrl potem leta 1990. Na Prvem programu je prišlo do obuditve festivala nato leta 2001 in je potekal vse do leta 2013. Po desetletnem premoru pa smo se na Prvem programu Radia Slovenija odločili, da je čas za obuditev festivala – saj smo opazili, da kar veliko slovenskih glasbenikov ustvarja v duhu šansona. Tako smo leta 2023 na razpis prejeli kar 66 skladb, letos 57 skladb. Kar seveda pomeni, da je zvrst šansona še vedno relevantna hkrati pa festival odpira vrata mlajši generaciji slovenskih šansonjerjev. Kot glasbeni urednik Prvega programa Radia Slovenija imate edinstven vpogled v razvoj domače glasbene scene. Kje danes vidite šanson? Upam trditi, da je Prvi program nekakšen ambasador šansona – šansone lahko slišite v naših glasbenih izborih, šansonjerji nastopajo tudi v oddaji Prva vrsta, kolegica Teja Klobčar pogosto v oddaji Pesem v žepu naredi daljšo recenzijo albumov in pogovore s šansonjerji. Prvi program Radia Slovenija ima posebno poslanstvo – negovati slovensko besedo in glasbo. Kaj vam osebno pomeni, da se festival odvija prav pod okriljem radia, in kako se ekipa programsko in produkcijsko vključuje v ta proces? Radio je odličen medij za festival; radijski eter doseže tiste nekoliko starejše poslušalce, kot verjetno tudi poslušalke in poslušalce srednjih let, sploh tiste, ki se peljejo v avtomobilu, hkrati pa mlajši poslušalci izvejo informacije tudi preko naših socialnih medijev ali portala MMC. Kot urednik festivala imam prste povsod, saj je nujno, da ima en človek pregled vseh segmentov festivala tudi če katerega ne pokriva – tako sem zadolžen za komunikacijo z glasbeniki, organizacijo tonskih vaj, zbiram tehnične rajderje za našo produkcijsko ekipo, pišem sporočila za javnost, kakor tudi spremno besedilo za glasbeno izdajo šansonov. Sem tudi nekakšen vezni člen med glasbeniki in našo produkcijsko ekipo, če pride do kakršnih koli sprememb to seveda obvestim obe strani. Publika šansona je pogosto opisana kot zahtevna, zrela, a tudi hvaležna. Kako danes poslušalci sprejemajo tovrstne festivale in ali opažate, da se zanimanje za šanson med mlajšimi generacijami morda znova prebuja? Če sklepam po koncertu Hostnika in Krečiča, ki se je zgodil 25. oktobra, je bilo med poslušalci kar nekaj mladih obrazov. Ali bo veliko mladih na sklepnem večeru Festivala slovenskega šansona, nimam podatka. Vem, pa da karte za šanson kar hitro kopnijo, tako da pričakujem precej napolnjeno dvorano. [caption id="attachment_47622" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj" align="none" width="1000"] [/media-credit] Matej Jevnišek[/caption] Sodobni trubadurji Matej, kot glasbeni urednik nosite pomemben del odgovornosti za umetniško in programsko podobo festivala. Kako ste se lotili izbora in koncepta – kaj je bil vaš glavni kriterij pri sestavljanju letošnjega programa? Glede na to, da je festival tekmovalnega značaja težko govorimo o konceptu, vsaj v začetkih. Koncept se pravzaprav izoblikuje kasneje, s prijavljenimi skladbami prek razpisa, nato izbora strokovne komisije in šele nato lahko začnemo govoriti o obrisih koncepta. Če govoriva o krovnem konceptu ozirom kriterijih, pa šanson že sam po sebi nastane kot pesniški »izbruh« v povezavi z glasbo. Besedilo je tisto, ki mora imeti umetniško vrednost. Seveda tudi muzika nosi svoj del te odgovornosti. Festival Slovenski šanson ima svojo tradicijo, a tudi svojo občinstvo, ki pričakuje presežek – tako v besedilu kot v interpretaciji. Kako težko je danes najti avtentične ustvarjalce, ki še znajo pripovedovati zgodbe skozi pesem? O tem bi lahko razglabljali zelo široko, od krize vrednot do individualizma in skorajda čustvene otopelosti sodobnega človeka. Šanson se mora roditi iz osebne izkušnje, iz krika, kritike, poteptanosti, krize … a vse to mora avtor občutiti na lastni koži. Zato da se izpove, da zadrhti njegova duša, se na odru da poslušalkam in poslušalcem. In nato mu verjamemo, ko se naježi koža, ko ga razumemo in se lahko poistovetimo z njegovo pripovedjo. Gre za sodobne trubadurje. In so, še vedno so med nami, kot boste lahko slišali in doživeli muziko na lastni koži. Z uredniškega vidika – kaj pomeni priprava takšnega festivala za Radio Slovenija? Predvsem v prvi vrsti izpolnjevanje poslanstva za nekomercialne in nišne vsebine. Šanson sam zase težko preživi nekje zunaj, naše poslušalstvo je v zadnjih letih malo zatavalo v nenavadne okuse in trivialnost. Ravno zato pa je tukaj javni servis nacionalnega medija, da kljub vsemu postavlja smernice in pokaže, da je tukaj še kaj drugega od enostavnih glasbenih in besednih vzorcev. Nacionalni medij ne sme nikoli pozabiti na svojo izobraževalno vlogo, ki sploh ni tako minorna. Že glasbeni uredniki nosimo pomembno nalogo v zadovoljevanju zelo širokih glasbenih okusov in moramo krmariti med željami in našo lastno estetiko. Verjemite, ni enostavno. Je pa tako, da če nacionalni medij ne bo poskrbel za otroško, mladinsko, ljudsko, zborovsko, glasbo pihalnih orkestrov in godb ter šanson, nihče ne bo. Kljub vsemu mi letno na terenu in v naših studiih posnamemo ter arhiviramo ogromno koncertov, ki se nato predvajajo v etru nacionalnega medija. Če mi tega ne naredimo, potem vseh teh glasbenih vsebin ni. Prav tako je s projekti, kot je Festival slovenskega šansona. So sicer velik organizacijski in finančni zalogaj a ravno za to smo tukaj. Kaj bomo pustili zanamcem, je naša odgovornost. Upam, da ne praznih arhivov. Na tem mestu se moram zahvaliti Festivalu Velenje, ki je z nami vstopil v koprodukcijo in je na lokalni ravni izpeljal svojo nalogo več kot odlično. Nič ni samoumevno, tudi interes za nišne vsebine ne. Tega se moramo zavedati. Če bi morali opisati letošnji festival v treh besedah – katere bi izbrali? Drzen, sodoben in strasten. Šanson je glasbeni izraz, ki izhaja iz francoske tradicije in označuje pesem z izrazito literarno vsebino. Gre za intimno, pogosto pripovedno pesem, ki združuje poetičen besedilo z občutljivo, minimalistično glasbeno spremljavo, običajno kitaro ali klavirjem. V središču šansona je zgodba ali čustvo, pogosto melanholično, nostalgično ali refleksivno, pri čemer izvajalec poudarja interpretacijo in besedilno izražanje bolj kot tehnično virtuoznost. Klasični primeri prihajajo iz Francije, a žanr je vplival tudi na glasbeno sceno drugod po svetu. Slovenski šanson 2025 Na festivalskem odru se bo v tokratni ediciji predstavilo enajst izbranih zasedb - pisana bera tako izvajalsko in glasbeno, tudi tematsko. Ton glasbenega večera bo, kot se za šanson leta 2025 spodobi, poetično klasičen in sodoben. Po odpetih tekmovalnih skladbah bo tričlanska strokovna komisija na prireditvi podelila nagrado za najboljše besedilo, najboljšo glasbo, nagrado za obetavnega mladega avtorja ali izvajalca ter veliko nagrado slovenski šanson 2025 za najboljši šanson v celoti. Na tekmovalnem odru se bodo predstavili (celotno predstavitev tekmovalcev si lahko ogledate tukaj ): 1. Matjaž Romih – Hohštapler 2. Café Noisette – Soška 3. Ana Mezgec in Nakána – Parkiram 4. Saša Lešnjek – Avtobus št. 6 5. Nina Virant – Vedno je pa tvoje lice 6. Urška Bergant – Zlati časi 7. Ana Maria Mitić – Oda vodovodarju 8. Žigan Krajnčan – Zrcalo 9. Nuša Ofentavšek (Uglašeni) – Zdaj je čas za naju dva 10. Primož Vidovič – Kruha in iger 11. Jure Ivanušič & Nordunk – Zrcalo družbe [caption id="attachment_38130" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Leta 2023 je slavil Tomaž Hostnik (Dekle iz zlatih sanj).[/caption] Posebna nagrada Na Festivalu Slovenskega šansona bodo podelili tudi nagrado Franeta Milčinskega - Ježka, ki bo letos podeljena že sedemintridesetič. Kdo bo prejemnik bo znan v nedeljo zvečer ... Dosedanji nagrajenci pa so: Marjan Marinc, Bojan Adamič, Srečko Golob, Urban Koder, Iztok Mlakar, Mojmir Sepe, Ervin Fritz, Jani Kovačič, Tomaž Pengov, Pavel Lužan, Gojmir Lešnjak, Vita Mavrič, Zlatko Šugman, Jure Ivanušič, Črt Škodlar, Nataša Tič Ralijan, Andrej Rozman Roza, Sašo Hribar, Kolektiv Narobov, Adi Smolar, Tone Partljič (za življenjsko delo), Lado Leskovar, Vinko Möderndorfer, Barbara Cerar, Tone Fornezzi - Tof (za življenjsko delo), Tilen Artač, Toni Gašperič, Marko Radmilović, Ljerka Belak, Desa Muck, Drago Mislej - Mef, Zoran Predin, Jurij Souček (za življenjsko delo), Marko Brecelj, Vlado Kreslin, Svetlana Makarovič, Vlado Poredoš, Tomaž Domicelj in Sašo Hribar (posthumno) ter Boris Cavazza. The post Festival slovenskega šansona 2025: Kateri šanson bo najboljši? appeared first on Evrovizija.com .
Sladka smetana je eden najbolj občutljivih elementov v domači kuhinji. V trenutku je lahko rahel, penast in popoln, že čez nekaj minut pa se začne topiti, izgubljati obliko in postane tekoč. Še posebej zahtevno je, kadar pripravljamo slaščice za toplejši dan ali za daljše praznovanje, ko mora krema ostati čvrsta veliko dlje kot le nekaj […] Objava Kako narediti, da bo sladka smetana obstala dlje? Trik, ki ga uporabljajo slaščičarji se je pojavila na Vse za moj dan .
Igralec Ammar Mešić, ki igra v seriji Nemirna kri Bobana, nosi na obrazu brazgotino. Kakšna zgodba je v ozadju? V seriji Nemirna kri igra tudi srbski igralec Ammar Mešić. Igra lik Bobana Vuka. Vloga Bobana Vuka je njegova prva negativna vloga v karieri. »Do zdaj sem vedno igral mlade, fine fante, ki bi jih vsaka […]
Vsakemu domačemu peki se je že zgodilo. Pecivo, ki je med peko dišalo popolno, je po ohlajanju postalo suho in drobljivo. Niti vonj vanilje ne more prikriti občutka, da mu manjka tisto nekaj – sočnost. Namesto da bi ga odvrgli ali poskusili prikriti z debelo plastjo kreme, obstaja preprost trik, ki ga uporabljajo slaščičarji po […] Objava Kako rešiti presuho pecivo? Trik, ki ga uporabljajo slaščičarji se je pojavila na Vse za moj dan .
V noči iz četrtka na petek, 14. november 2025, so za zdaj neznani storilci prekrili umetniško delo ''Von Partisanen/Od partizanov'', ki stoji pred Koroškim muzejem v Celovcu. Preberi članek: Vandali prekrili umetniško delo ”Od partizanov” v Celovcu na portalu Koroške Novice .
Ogromna količina morske pene prekrila obalo blizu Dublina #video
Neverjetni posnetki prihajajo iz Irske, kjer so močni vetrovi, ki jih spremlja obilno deževje, na obalo blizu Dublina nanesli ogromne količine morske pene.
V dolenjski prestolnici stoji objekt, kakršnega si lahko želi vsaka športna država. Velodrom Novo mesto, prvi pokriti in ogrevani velodrom v Sloveniji, je postal simbol sodobne športne infrastrukture in dom številnim vrhunskim kolesarjem ter atletom. Z napihljivo membrano, ki pokriva več kot sedem tisoč kvadratnih metrov površine, ponuja pogoje za trening in tekmovanja skozi vse […] Objava Edini objekt v Sloveniji, kjer kolesarji in atleti trenirajo pod eno streho se je pojavila na Vse za moj dan .
Bodo na POP TV res umaknili serijo Nemirna kri? Gledalci na nogah … Na POP TV številni gledalci spremljajo novo slovensko serijo Nemirna kri. Serija se je mnogim priljubila in komaj čakajo vsako nadaljevanje. Serija Nemirna kri se dogaja na posestvu Vebrovih, v ospredju je bogata družina. Ta pa se je znašla v milosti in […]
Testirali kreme za obraz: Neutrogena doživela najslabšo oceno
Neutrogenina obrazna krema vsebuje tudi nekatere problematične sestavine.
petek, 14. november
Serija Nemirna kri postaja vse bolj napeta: igralka Lara Mihevc namignila na veliko novico
Sovenska serija Nemirna kri je v zadnjih tednih dosegla izjemno gledanost in pritegnila pozornost številnih gledalcev. Z vsakim novim delom postaja dogajanje bolj zapleteno, napetost narašča, nič kaj veliko pa se še ne razkriva. V družini Veber vlada popoln kaos – podjetje je zapleteno v mafijske posle, Peter išče pomoč pri svojem bratu, pravosodnem ministru, […] Serija Nemirna kri postaja vse bolj napeta: igralka Lara Mihevc namignila na veliko novico was first posted on 14 novembra, 2025 at 2:35 pop.
Zimski meseci pogosto vzbujajo občutek, da lahko koži damo počitek od nege in zaščite. A prav v tem obdobju je koža najbolj ranljiva. Zakaj? Izpostavljena je hladnemu vetru, centralnemu ogrevanju, zmanjšani vlagi in še vedno močnim UV-žarkom, ki kljub oblačnemu nebu prodrejo skozi oblake. Poletne SPF kreme, lahke, sijoče in popolne za vroče dni, pozimi... The post Vodič po SPF kremah za jesen in zimo: Zakaj vaša poletna krema za zaščito pred soncem pozimi koži ne odgovarja? appeared first on Etiketa Magazin .
Si ljubitelj serije Nemirna kri, ki trenutno navdušuje vso Slovenijo? Na našem Instagram in TikTok računu trenutno poteka nagradna igra, v kateri lahko osvojiš super nagrado in doživiš snemalni dan priljubljene slovenske serije Nemirna kri.
Vsi smo že kdaj slišali moškega reči “V redu sem”, čeprav je bilo očitno, da ni vse tako preprosto. Ta kratka fraza je pogosto zaščitni mehanizem . Način, kako prekriti notranji nemir, utrujenost ali čustveno preobremenjenost. Strokovnjaki opozarjajo, da stavek “V redu sem” pogosto ni zaključek pogovora, temveč povabilo h globljemu razumevanju. V družbi, ki... The post Psihologi razkrivajo resnico: kaj moški v resnici mislijo, ko rečejo “V redu sem!” appeared first on Etiketa Magazin .
Zvezdnik prisiljen prodati dragocene spominke: »Zdravljenje raka je drago.«
James Van Der Beek mora, da bi lahko pokril stroške zdravljenja, na dražbi prodati spominke, ki ga vežejo na serijo Simpatije.
četrtek, 13. november
Ljubljano pretresel grozljiv napad na Bavarskem dvoru: kri je bila vsepovsod, policija ujela osumljenca
Policija svari - napadalec velja za nevarnega, zato se ne izpostavljajte!
Von der Leyen zagotavlja, da bo EU financirala Ukrajino naslednji dve leti
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je zagotovila, da bo Evropska unija pokrila finančne potrebe Ukrajine za leti 2026 in 2027, ki znaš
Zima je čas, ko so roke prvi del telesa, ki pokažejo, kako dobro skrbimo zase. Hladen zrak, veter in suhe notranje sobe hitro izsušijo kožo, zaradi česar postane hrapava in občutljiva. Včasih so se ljudje spopadali s tem brez dragih krem in balzamov, a kljub temu so imeli mehke roke, ki niso razpokale. Njihove skrivnosti […] Objava Stari nasvet, kako ohraniti mehke roke čez zimo se je pojavila na Vse za moj dan .
Piling je eden tistih korakov nege kože, ki jih mnogi zanemarjajo, a prav ta korak lahko naredi največjo razliko. Sveža, sijoča in mehka koža ni rezultat dragih krem, temveč preprostega odstranjevanja odmrlih celic. In čeprav trgovinske police ponujajo nešteto izdelkov, je v resnici najboljši piling tisti, ki ga lahko pripravite sami, iz naravnih sestavin, ki […] Objava Najboljši domači piling iz sestavin, ki jih imate doma se je pojavila na Vse za moj dan .
Znamka MG je, razen elektrike, s svojima modeloma ZS in MG3 prisotna v segmentih kombilimuzin in križancev segmenta B, s čimer pokriva dobri dve petini slovenskega avtomobilskega trga. Samo kombilimuzine so si z nekaj manj kot 7.500 vozili lani od...
