Iskanje: pregost

sreda, 6. maj

RumenoTočnotopred 10 dnevi
Slika članka
Nujno jih potrebuješ: Modni čevlji z mini petko so trend letošnjega poletja
Poletna moda letos jasno sporoča, da se udobje in eleganca ne izključujeta več. V ospredje stopajo čevlji z mini petko, ki združujejo prefinjen videz, stabilnost in nosljivost. Gre za trend, ki se oddaljuje od ekstremno visokih pet in se vrača k bolj uravnoteženi, nosljivi estetiki. Mini petka, pogosto visoka med 2 in 5 centimetri, je […] Nujno jih potrebuješ: Modni čevlji z mini petko so trend letošnjega poletja je bil prvič objavljen 6 maja, 2026 ob 6:00 pop na tocnoto.si .
Slika članka
EBU zaskrbljena zaradi preiskovalne komisije o RTVE
Evropska radiodifuzna zveza (EBU) je izrazila zaskrbljenost zaradi ustanovitve preiskovalne komisije, ki bo v Španiji preverjala delovanje javne radiotelevizije RTVE. Komisijo je potrdil španski senat, njena naloga pa bo pregled uredniškega dela in vodenja španske javne radiotelevizije. V EBU opozarjajo, da je nadzor nad javnimi mediji pomemben, vendar mora ostati jasen, pošten in v skladu z evropskimi pravili. Skrb zaradi političnega vpliva na javne medije V EBU poudarjajo, da RTVE že zdaj deluje pod obstoječimi nadzornimi mehanizmi, ki od javnega medija zahtevajo preglednost in odgovornost do javnosti. Ti mehanizmi so po njihovih besedah že usklajeni z evropskimi standardi in pravili Sveta Evrope, zato se postavlja vprašanje, kaj naj bi nova komisija sploh prinesla. Največja skrb EBU je, da bi lahko takšna komisija posegla na področje, kjer bi morala uredniška neodvisnost ostati zaščitena. Opozarjajo, da obstaja nevarnost, da bi uredniške odločitve ocenjevali po merilih, ki niso del novinarskih in strokovnih standardov. Prav tako ni jasno določeno, kakšen je natančen namen komisije, kakšne posledice lahko prinese in kako daleč lahko pri svojem delu sploh poseže. [caption id="attachment_30360" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Sedež zveze EBU v Ženevi.[/caption] Neodvisnost RTVE je po mnenju EBU ključna EBU opozarja, da je neodvisnost RTVE pomemben del širšega evropskega prostora javnih medijev. Po njihovem mnenju bi vsak politični pritisk na javno radiotelevizijo pomenil neposredno grožnjo dostopu do zanesljivih in preverjenih informacij, še posebej v času, ko se Evropa vse pogosteje sooča z dezinformacijami in širjenjem lažnih vsebin. Ob tem EBU poudarja tudi, da bi morebitno politiziranje RTVE nasprotovalo evropskemu aktu o svobodi medijev, ki naj bi javnim medijem zagotavljal neodvisno delovanje. Zato napovedujejo, da bodo razmere v Španiji še naprej natančno spremljali. Obenem ostajajo odprti za sodelovanje in pogovor, da bi bilo delovanje javne radiotelevizije tudi v prihodnje usklajeno z evropsko zakonodajo in temeljnimi načeli javnega medijskega servisa. The post EBU zaskrbljena zaradi preiskovalne komisije o RTVE appeared first on Evrovizija.com .
Če v Sloveniji zamudite oddajo obračuna davka, lahko sledijo obresti, globa in postopki FURS. Pogosto pomaga hitra samoprijava.
Slika članka
Evrovizija 2026: tretji in četrti dan razkrivata nove vroče trenutke z odra
Tudi letošnje evrovizijske priprave na Dunaju potekajo po ustaljenem ritmu – obvezne vaje, ki se začnejo teden dni pred uradnim odprtjem tekmovanja, organizatorji delijo v dva osrednja sklopa. Prvi sklop vaj Prvi stik z evrovizijskim odrom je namenjen predvsem tehničnemu in izvedbenemu uigravanju nastopa. Delegacije imajo za prvo vajo na voljo 40 minut, v katerih skupaj s produkcijsko ekipo preverijo vse ključne elemente – od luči, zvoka in kamer do gibanja izvajalcev ter postavitve na odru. Nastopajoči svojo pesem praviloma izvedejo trikrat, ob tem pa preizkušajo različne kadre, režijske rešitve in detajle nastopa, ki so jih organizatorjem morali oddati že v začetku marca. Drugi sklop vaj Po prvem krogu sledi še drugi sklop vaj, v katerem ima vsak izvajalec na voljo 30 minut za dodatno izpopolnjevanje nastopa. Fokus je predvsem na detajlih – vokalni izvedbi, koreografiji, gibanju po odru in usklajevanju s kamerami. Prav v tej fazi pogosto nastanejo zadnji popravki in režijske rešitve, ki lahko pomembno vplivajo na končni učinek nastopa na velikem evrovizijskem odru. [caption id="attachment_49687" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Sarah Louise Bennett / EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] V drugem predizboru nastopa Slovenka Eva Marija.[/caption] Vaje za drugi predizbor Prvi krog vaj za izvajalce drugega predizbora se je začel v torek, 5. maja, zaključil pa dan pozneje v poznih popoldanskih urah. Na evrovizijskem odru v dunajski dvorani Wiener Stadthalle so svoje nastope že preizkusili predstavniki držav, ki bodo v istem vrstnem redu nastopili tudi v drugem predizboru 12. maja 2026 : Bolgarija, Azerbajdžan, Romunija, Luksemburg, Češka, Armenija, Švica, Ciper, Latvija, Danska, Avstralija, Ukrajina, Albanija, Malta in Norveška. Ker so tudi letos evrovizijske vaje za medije zaprte, so po zaključku prvih nastopov javnosti na voljo zgolj uradne fotografije, ki jih organizatorji objavijo v roku 24 ur. V skladu z evrovizijskimi pravili jih zato z manjšim zamikom objavljamo tudi na naši strani. Bolgarija: Dara – Bangaranga [caption id="attachment_49671" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Sarah Louise Bennett / EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Bolgarija: Dara – Bangaranga[/caption] Azerbajdžan: Jiva – Just Go [caption id="attachment_49672" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Sarah Louise Bennett / EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Azerbajdžan: Jiva – Just Go[/caption] Romunija: Alexandra Căpitănescu – Choke Me [caption id="attachment_49673" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Sarah Louise Bennett / EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Romunija: Alexandra Căpitănescu – Choke Me[/caption] Luksemburg: Eva Marija – Mother Nature [caption id="attachment_49674" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Sarah Louise Bennett / EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Luksemburg: Eva Marija – Mother Nature[/caption] Češka: Daniel Zizka – Crossroads [caption id="attachment_49675" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Sarah Louise Bennett / EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Češka: Daniel Zizka – Crossroads[/caption] Armenija: SIMÓN – Paloma Rumba [caption id="attachment_49676" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Corinne Cumming / EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Armenija: SIMÓN – Paloma Rumba[/caption] Švica: Veronica Fusaro – Alice [caption id="attachment_49677" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Corinne Cumming / EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Švica: Veronica Fusaro – Alice[/caption] Ciper: Antigoni – Jalla [caption id="attachment_49678" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Corinne Cumming / EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Ciper: Antigoni – Jalla[/caption] Latvija: Atvara – Ēnā [caption id="attachment_49679" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Corinne Cumming / EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Latvija: Atvara – Ēnā[/caption] Danska: Søren Torpegaard Lund – Før Vi Går Hjem [caption id="attachment_49680" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Corinne Cumming / EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Danska: Søren Torpegaard Lund – Før Vi Går Hjem[/caption] Avstralija: Delta Goodrem – Eclipse [caption id="attachment_49681" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alma Bengtsson / EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Avstralija: Delta Goodrem – Eclipse[/caption] Ukrajina: LELÉKA – Ridnym [caption id="attachment_49682" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alma Bengtsson / EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Ukrajina: LELÉKA – Ridnym[/caption] Albanija: Alis – Nân [caption id="attachment_49683" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alma Bengtsson / EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Albanija: Alis – Nân[/caption] Malta: Aidan – Bella [caption id="attachment_49684" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Corinne Cumming / EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Malta: Aidan – Bella[/caption] Norveška: Jonas Lovv – Ya Ya Ya [caption id="attachment_49686" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alma Bengtsson / EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Norveška: Jonas Lovv – Ya Ya Ya[/caption] The post Evrovizija 2026: tretji in četrti dan razkrivata nove vroče trenutke z odra appeared first on Evrovizija.com .
Slika članka
Po 50. letu mišice tiho izginjajo: ti znaki se pokažejo prej, kot si priznamo
Odpiranje kozarca marmelade, vstajanje s kavča, hoja po stopnicah in nošenje vrečk iz trgovine niso nepomembne vsakdanje naloge. Prav v njih se pogosto najprej pokaže, da telo izgublja mišično moč. Veliko ljudi to pripiše letom, utrujenosti ali slabemu dnevu, vendar se za navidez običajno šibkostjo lahko skriva sarkopenija, postopna izguba mišične mase, moči in telesne […] Objava Po 50. letu mišice tiho izginjajo: ti znaki se pokažejo prej, kot si priznamo se je pojavila na Vse za moj dan .
Slika članka
Maja ne preskočite tega opravila na trati: poleti se bo poznalo bolj, kot mislite
Trata maja pogosto deluje, kot da se bo uredila sama. Pomladna zelena barva nas hitro zavede, nekaj dežja jo prebudi, kosilnica že naredi lepši videz, plevel pa še ni videti tako agresiven kot sredi poletja. Prav zato veliko lastnikov vrtov spregleda opravilo, ki lahko odloča o tem, ali bo trata julija gosta in prožna ali […] Objava Maja ne preskočite tega opravila na trati: poleti se bo poznalo bolj, kot mislite se je pojavila na Vse za moj dan .
Slika članka
Profesorica trdi, da ena poza razkriva, da je nekdo psihopat: "Bodite pozorni na način, kako stojijo"
Ljudi s psihopatskimi lastnostmi je težko prepoznati, saj se pogosto zdijo šarmantni. Neka univerzitetna profesorica pa zdaj trdi, da jih lahko razkrije subtilen znak v govorici telesa.
Slika članka
Na trajekt ali katamaran s psom? Pri Jadroliniji velja nekaj pravil
Potovanje na hrvaške otoke je za mnoge del poletne rutine, vse pogosteje pa na trajekt ali katamaran ne potujejo več sami. Z njimi gre tudi pes ali drug manjši hišni ljubljenček. Prav tam se začne vprašanje, ki ga veliko ljudi postavi prepozno: ali je prevoz sploh dovoljen, koliko stane in pod kakšnimi pogoji lahko žival […] Objava Na trajekt ali katamaran s psom? Pri Jadroliniji velja nekaj pravil se je pojavila na Vse za moj dan .
Na posestvu Kmetije vlada nemir. Skrivnostna gosta s svojo nenadno močjo odločanja prinašata kaos, stare zamere pa znova pridejo na površje. Kdo bo izbran za prvega dvobojevalca?
V šov Kmetija sta vstopila Tim Novak in Tilen Brglez. Alenka je povedala resnico: zato Tima ni bila niti malo vesela. Na posestvo kmetije sta prišla dva nekdanja tekmovalca. Alenka se Tima ni niti malo razveselila. Voditeljica Natalija je tekmovalcem, ki so še ostali razkrila, da prihajata dva gosta. Ni povedala kdo, tekmovalci so bili […]
Dvom vase je pogosto normalen del osebne rasti, posebej ob novih izzivih. Problem postane, ko začne ustavljati odločitve, delo in odnose.
Slika članka
Vratina na žaru: skrivnost sočnega mesa, ki uspe skoraj vsakomur
Vonj po pečenem mesu, rahlo zapečena skorjica in mehka notranjost – vratina na žaru ima posebno mesto med klasičnimi jedmi z žara. A razlika med povprečnim in vrhunskim rezultatom ni naključje. Gre za nekaj ključnih korakov, ki jih pogosto spregledamo, čeprav odločajo o tem, ali bo meso sočno ali suho. Priprava vratine se začne precej […] Objava Vratina na žaru: skrivnost sočnega mesa, ki uspe skoraj vsakomur se je pojavila na Vse za moj dan .
Visok holesterol pogosto nima simptomov, a poveča tveganje za srčni infarkt in možgansko kap. Preberite, kako nastane, kako ga prepoznati in kako ga znižati.
Ob začetku motoristične sezone policisti v Mariboru opozarjajo, da na cesto nikakor ne gre brez ustrezne priprave. Spomladanske razmere so lahko varljive – asfalt je še hladen, oprijem slabši, na voziščih pa so pogosto prisotni pesek, listje in poškodbe od zimskega obdobja. Motoristi po zimskem premoru praviloma še nimajo pravega občutka za vožnjo, zato je […] The post FOTO: Brez priprav nikar na motor – policisti in reševalci svarijo pred začetkom sezone appeared first on Lokalec.si .
RumenoeNavtikapred 10 dnevi
Po dnevih divjine sva z Zlato odjadrala do otoka New Georgia, kjer sva si privoščila nekaj udobja civilizacije in dopolnila zaloge hrane in vode na barki. Za prvi postanek na otoku sem si izbral naselje Munda, kjer je tudi otoško letališče. Preglavice na poti so nama spet povzročali številni koralni grebeni, ki obkrožajo otok, a niso vrisani na navtičnih kartah oziroma so narisani na napačnih mestih. Tudi satelitski posnetki tega dela otoka so zelo slabi, ali so prekriti z oblački ali pa je morje na posnetkih zaslepljeno s soncem. Pomagala sva si lahko le s počasno plovbo med grebeni in s skrbnim opazovanjem barv morja pred premcem barke. Zlatini živci so bili spet na preizkušnji še posebej, ko se je pooblačilo in je začelo deževati. Takrat se v morju svetlih barv grebenov ni več videlo že na daleč, temveč so se prikazali šele tik pred barko in sva potem morala na hitro ustaviti barko in se vračati iz slepe ulice. Dve uri sva potrebovala za zadnje tri milje poti in do Munde nama je uspelo pripluti ne da bi nasedla. Za nagrado sva si v gostilni ob obali privoščila večerjo, naslednji dan pa še sprehod po vasi in okolici ter obisk trgovin in tržnice. Za privez za Skokico preko poletja sem se dogovoril v marini v pristaniškim mestecu v Noro, ki leži na severozahodni strani otoka. Pot med Mundo in Norom naju je spet vodila med številnimi koralnimi grebeni, otoki, otočki in čermi ter na koncu še po nekaj milj dolgem ozkem prelivu med otoki. Ta del poti me je zelo spominjal na plovbo po rekah in rokavih Amazonije pred nekaj leti. Pred Norom se je kanal razširil v zaliv in na desni sva videla marino in kakšnih deset tam privezanih bark. Edina še prosta boja je čakala na Skokico. To ni marina, kakršne poznamo na Jadranu, temveč je v zalivu zasidranih nekaj boj, na katere se priveže barko. Na obali je pipa z vodo in sanitarije, zagotovljeno imajo tudi 24 urno varovanje. Obalni del marine je še v izgradnji in ko bo končan, bo imela marina nekaj deset privezov tudi ob obali. Lastnik je Avstralec, marino pa upravlja nemška jadralka Hilde, ki je s svojo jadrnico v Noru obtičala med korono in se tukaj dovolj dobro počuti, da svoje jadralske poti okoli sveta po epidemiji in odprtju meja še ni nadaljevala. S Hilde sva bila v zadnjih mesecih večkrat v stiku preko mailov, zdaj pa smo se spoznali še v živo. Noro je pristaniško mestece v katerem je tudi dokaj velika tovarna ribjih konzerv »Soltuna«, ki daje zaposlitev veliko domačinom. Hiše v mestu so zato bolje grajene in bolj razkošne, kot smo jih do zdaj, z izjemo Honiare, videvali po Salomonovih otokih. V Noru sem imel opravek tudi na carini, saj mi carinik ob našem prihodu na Salomonove otoke pred nekaj tedni ni izdal carinskega potrdila in sem le tega dobil šele tukaj. Deževno-sončni so bili zadnji dnevi in napoved je kazala, da se bo spremenljivo vreme nadaljevalo še nekaj dni. Jutra so lepa, sončna, popoldnevi in večeri oblačni in plohasti. Iz Nora sva odjadrala še nekaj deset milj naprej proti zahodu do Giza, ki je glavno mesto province Zahodne province Salomonovih otokov. Otok Ghizo je podobno kot mnogi drugi tukajšnji otoki obdan z laguno, koralnimi grebeni in otočki na zunanjem koralnem grebenu. V Gizu je veliko kitajskih trgovin in trgovinic, po luknjastih cestah pa je v mestu gost promet z avtomobili, čeprav je otok majhen in cest tukaj ni veliko. V zapisov jadralcev sem prebral, da sidrišče v mestu ni varno, a ne zaradi vremena temveč zaradi tolovajev, zato sva preko noči sidrala v sosednjem zalivu, čoln pa sem dvignil na palubo in pospravil motorček. Na poti z Ghiza nazaj proti Noru sva se z Zlato ustavila na otoku Kolombangara, ki je s 1770 metri najvišji otok v Salomonovem otočju. Ime otoka v jeziku staroselcev pomeni božanstvo voda, saj ima otok zaradi višine gora veliko padavin in po pobočjih se k morju zato stekajo številne reke in potoki. Kolombangara je poraščena z gostim gozdom in gozdarstvo daje domačinom kruh. Iz mirnega zaliva Ringgi sva se sprehodila skozi gozd po rahlo vzpenjajočih poteh na nižjem delu otoka. Gozd na tem delu otoka so gozdarji precej spremenili in so zdaj tu obsežni nasadi predvsem hitro rastočega mavričnega evkaliptusa, ki zraste v višino preko 60 metrov. Višje po hribih na otoku je prvobitni tropski deževni gozd, a po planinskih poteh Kolombangare se bomo raje sprehajali čez nekaj dni, ko bo vreme bolj suho. < Tetepare Nadaljevanje 13.5.2026 Knjige Mirana Tepeša o dosedanjih podvigih Proti soncu Naš legendarni skakalec in jadralec Miran Tepeš se je v začetku novembra vrnil s svojega drugega potovanja okoli sveta. Celotno pot je preplul v dveh etapah. Prva se je pričela v Izoli v letu 2010. Po spletu okoliščin se je popotovanje po svetu zasukalo drugače, kot je to sprva načrtoval, NAKUP Z vetrom Mnogi jadralci, ki prvič objadrajo svet, po vrnitvi izjavijo, da so na poti našli samega sebe, Miran Tepeš pa ima bolj zanimiv odgovor: " Na poti nisem našel samega sebe, ker se tudi nisem iskal, sem pa zato videl veliko morja in nekaj zanimivih dežel." Na poti okoli sveta je preplul kar 26.541 navtičnih milj. NAKUP Veliki trije Knjiga Veliki trije je že tretji jadralski potopis Mirana Tepeša. V njej je opisano jadranje mimo znamenitih treh južnih rtov: rta Horn, rta Leeuwin in Rta dobrega upanja, jadranje čez južni Pacifik od Francoske Polinezije do Čila, jadranje do in okoli Avstralije ter Tasmanije in samostojno jadranje čez Indijski ocean. NAKUP Z jadrnico čez Arktiko Knjiga je jadralski potopis z zelo drugačne in zahtevne morske poti po ledenih morjih, med odročnimi otoki. V knjigi so na 256 straneh opisane dogodivščine s poti čez Arktiko in popestrene s 383 barvnimi fotografijami in zemljevidi. V prvem delu je opisana pot z jadrnico od Istre ... NAKUP Miran Tepeš Miran Tepeš bo letos poskusil izpeljati podvig, ki ga je do sedaj uspelo izvesti le redkim jadralcem na svetu. Iz Atlantika namerava zapluti v Tihi ocean skozi prehod imenovan Severozahodni prehod. Prehod je plovna pot skozi Arktični ocean vzdolž obale Severne Amerike. Prehod je večino leta zamrznjen in ga je možno prepluti le v redkih poletnih obdobjih, ko se arktični led stopi oziroma pomakne dovolj severno, da je plovba možna. Miran Tepeš pluje z litijevimi baterijami BlueCell. Na krovu ima tri bateriji Bluecell 100Ah12V s kapaciteto 3x100 Ah, ki tehtajo zgolj po 12 kg in imajo življenjsko dobo 3000 ciklov - globokih praznjenj. Besedilo in fotografije: Miran Tepeš
ŠportNTZSpred 10 dnevi
V Laškem se bo do petka, 15. maja, igral vrhunski namizni tenis. Zveza za šport invalidov Slovenije – Slovenski paralimpijski komite gosti 21. I Feel Slovenia Open Thermana Laško, največji namiznoteniški turnir na svetu za parašportnike. Na sporedu sta dva turnirja: med 5. in 9. majem v Laškem poteka Challenger, med 11. in 15. majem […]
Slika članka
Ameriške borovnice ne rastejo? Rdeči listi in suhe veje pogosto razkrijejo skrito težavo
Ameriške borovnice lahko več let rastejo skoraj vzorno, nato pa se na videz brez pravega razloga ustavijo. Grm, ki je še pred dvema sezonama lepo rodil, začne poganjati manj listov, mlade veje so šibke, posamezni deli se sušijo, listi pa dobijo rdečkast odtenek, čeprav še ni jesen. Marsikateri vrtičkar takrat najprej pomisli na pomanjkanje gnojila, […] Objava Ameriške borovnice ne rastejo? Rdeči listi in suhe veje pogosto razkrijejo skrito težavo se je pojavila na Vse za moj dan .
ZanimivostiSensapred 10 dnevi
Slika članka
To je pogost simptom TESNOBE, vendar ga nekateri ljudje sploh ne opazijo
Telo včasih zazna notranjo napetost prej kot um in jo izrazi tam, kjer smo najbolj občutljivi: v trebuhu.
Okus jedi se pogosto izboljša brez zapletenega recepta: z nekaj kisline, zelišči, začimbami, boljšo peko in popravkom teksture.