V Sloveniji smo se dolgo učili, da je vera zasebna stvar. Da mora biti javna šola versko nevtralna, da ne sme oznanjati vere, izvajati verskih obredov ali otroka vzgajati v določeni veroizpovedi. S temeljnim načelom, da javna šola nikogar ne sme siliti v vero, ni nič narobe. Težava nastane, ko iz verske nevtralnosti počasi naredimo nekaj drugega, kulturno amnezijo, in začnemo verjeti, da mora družba, če želi biti odprta do drugih, najprej postati zadržana do same sebe. To pa sta dve popolnoma različni zadevi. Slovenska ustavna ureditev določa ločenost države in verskih skupnosti, zakon v javnih šolah ne dovoljuje konfesionalne dejavnosti, ustavno sodišče pa je poudarilo, da se država v šoli ne sme opredeljevati za nobeno vero ali proti njej. To načelo velja vzeti resno. Toda nevtralna država ni država brez zgodovine in sekularna šola ni šola brez kulturnega spomina.