Danski filozof Søren Kierkegaard je v dnevniku zapisal: »Večina ljudi verjame, da so krščanske zapovedi namerno malo preveč stroge, kot da bi uro nastavili pol ure naprej, da zjutraj ne bi zamudili.« Ta ironična misel razkriva nekaj zelo človeškega: pogosto domnevamo, da Bog postavlja višje standarde, kot jih resno misli, ker že vnaprej ve, da jih ne bomo zmogli izpolniti.
Prav v tem ozračju zvenijo Jezusove besede iz govora na gori: »Ne mislite, da sem prišel razvezat postavo ali preroke; ne razvezat, temveč dopolnit sem jih prišel.« Ta stavek razbije udobno predstavo, da je Jezus prinesel milejšo moralo, lažjo pot v nebesa. Prav nasprotno: Jezus ne rahlja zahtev, ampak jih poglobi.
V tako imenovanih antitezah »Slišali ste, da je bilo rečeno … jaz pa vam pravim …« Jezus ne zmanjšuje pomena Mojzesovih zapovedi, temveč razkrije njihovo jedro. Postava ni le vprašanje zunanjih dejanj, temveč notranje drže. Umor se začne z jezo, prešuštvo z nečistim pogledom, krivica z zamerami v srcu. B...