Iskanje: zemljevid
četrtek, 18. december
Vprašanje belega božiča se v Sloveniji vsako leto ponovi skoraj z enako vnemo kot okraševanje smrečic. Snežinke na sveti večer imajo posebno simboliko in tudi tisti, ki snega sicer ne pogrešajo, si ga vsaj za en dan želijo. Letos vremenski zemljevidi ponujajo več optimizma kot v številnih preteklih letih, saj se v napovedih vse pogosteje […] Objava Nas na božični večer čaka sneg do nižin? To pravijo napovedi se je pojavila na Vse za moj dan .
sreda, 17. december
V koprski stolnici danes zveni instrument, ki je mesto vpisal na zemljevid najpomembnejših evropskih orgelskih prizorišč. Ne gre zgolj za cerkveni inštrument, temveč za kulturni dogodek trajne vrednosti, ki presega lokalne okvire. Velike simfonične orgle iz Züricha so v Kopru dobile novo domovanje, z njimi pa je mesto dobilo tudi novo vlogo v svetu orgelske […] Objava Največje cerkvene orgle, ki so Kopru odprle vrata Evrope se je pojavila na Vse za moj dan .
torek, 16. december
Poročila o stanju na fronti v Ukrajini: je vse ponarejeno?
Sporna sprememba zemljevida fronte v Ukrajini je očitno vplivala na večmilijonsko stavo na potek vojne v vzhodni Ukrajini. V središču afere je priznani washingtonski Inštitut za vojne študije (ISW), zaradi česar so se pojavila vprašanja glede njegove verodostojnosti.
Poročila o stanju na fronti v Ukrajini: je vse ponarejeno?
Sporna sprememba zemljevida fronte v Ukrajini je očitno vplivala na večmilijonsko stavo na potek vojne v vzhodni Ukrajini. V središču afere je priznani washingtonski Inštitut za vojne študije (ISW), zaradi česar so se pojavila vprašanja glede njegove
V Domžalah je prišlo do manjše spremembe na bančnem zemljevidu. NLB je svojo poslovalnico z dosedanje lokacije na Ljubljanski cesti 62 preselila na Mestni trg 1 (Vele), kjer sta uporabnikom na voljo tudi dva bankomata. V ponedeljek, 15. decembra, je poslovanje nemoteno steklo v sodobni poslovalnici na novi lokaciji, kjer so zaposleni že sprejeli prve … The post Kam po gotovino v Domžalah? Prihajata dva nova bankomata appeared first on domžalec.si .
nedelja, 14. december
Ukrajina in Mercosur: žeblja krste EU ali znanilca njenega preporoda?
Prihajajoči teden prinaša dve pomembni odločitvi, ki bi EU lahko vrnila na geopolitični zemljevid.
sobota, 13. december
Zemljevid človeškega srca: Jane Austen in skrivnostna moč njene ljubezni
Kaj je v romanih Jane Austen, da so še vedno tako sodobni, da jih je tako lepo brati?
četrtek, 11. december
Poglej pod prevleko: Če vidiš tole, moraš vzglavnik oprati takoj – trik iz Ritz-Carltona, ki reši zimo
Med preoblačenjem posteljnine slečeš prevleko in zagledaš... zemljevid. Tvoj nekoč snežno bel vzglavnik je zdaj posejan z rumenimi madeži, ki tam zagotovo niso bili, ko si ga kupila. Medtem ko zunaj pritiska mraz in se tvoja spalnica spreminja v zimsko zatočišče, tvoj vzglavnik tiho trpi. Preden ga v paniki vržeš v smeti, preizkusi ta viralni trik, ki ga za vzdrževanje tistega nebeškega občutka svežine uporabljajo v verigah, kot sta Ritz-Carlton in Hilton. The post Poglej pod prevleko: Če vidiš tole, moraš vzglavnik oprati takoj – trik iz Ritz-Carltona, ki reši zimo appeared first on City Magazine .
V torek zvečer smo prijadrali do otoka Nendo na Salomonovih otokih. V temi si nisem upal iskati poti skozi ozke prelive med otoki in koralnimi grebeni, saj navtične karte tukaj niso zelo natančne. Zaspan sem bil, zato sem se odločil, da bomo do jutra počakali kar na morju v zavetrju otoka, ne da bi sidrali. Zavil sem k otoku in pospravil jadra. Med pospravljanjem jader pa sem se dovolj zbudil, da sem si premislil glede nočnega postanka. Zagnal sem motor in naredili smo še dvourni krog okoli otoka Malo, da smo prišli na sever Nenda, od koder je veliko bolj preprost vstop v zaliv pri Lati. Lata je glavno mestece vzhodnih Salomonovih otokov in eno od petih pomorskih vstopnih točk za vstop v državo z jadrnico. Ponoči smo sidro spustili na vzhodni strani zaliva v mirnem zalivčku nasproti Late. Dopoldne smo v skladu z dogovorom dobili obisk prijaznih uradnikov carine in imigracije. V eni uri smo opravili vstopne formalnosti, le carinskih dokumentov še nisem dobil in mi je carinik obljubil, da mi jih bo poslal po elektronski pošti. Popoldne nas je ravnateljica Hilda povabila na ogled svoje srednje tehniške šole in dijaškega naselja, ki je postavljeno nad zalivčkom, kjer smo sidrali. Preostanek dneva smo namenili sprehodu in teku po z bujnim gozdom poraščeni okolici. Na ta konec zaliva je še pred nekaj leti vodila cesta, potem pa je narasla reka pred leti podrla most, po cesti so se nehali voziti avti in cesto si je spet prisvojila džungla. Po nekdanji cesti zdaj med grmovjem in drevesi vodi le še ozka stezica, po kateri otroci iz okoliških vasi hodijo v šolo. Zvečer smo na barki pogostili ravnateljičino družino, ki je s kanujem prišla na obisk in so nam zaželeli dobrodošlico ter s seboj prinesli cvetje in zelenjavo. V četrtek smo šli z našim gumenjakom na izlet čez zaliv do glavnega naselja Lata in se po peščeni cesti polni velikih luž sprehodili po mestecu s skromnimi hiškami. Spet lahko napišem, da imajo skoraj vse, kar imajo veliki, le da so banka, pošta, trgovine, bolnišnica, policija … v skromnih, majhnih hiškah ali kontejnerjih. Le nogometno igrišče imajo v velikosti, kot smo ga navajeni pri nas. Imajo tudi letališče, smučarske skakalnice pa na otoku nismo videli. Popoldne smo se želeli vrniti čez zaliv proti Skokici, pa nas je v pristanišču pričakal okrepljen veter, ki je dvignil metrske bele valove, čez katere bi postala plovba z malim gumenjakom in štirimi ljudmi na krovu kar huda pustolovščina. Robert, Nina in Zlata so se zato na obali raje dogovorili z enim od domačinov, da jih je 3 milje čez zaliv odpeljal z ribiškim čolnom. Z našim gumenjakom je bila plovba čez valove z le eno osebo na čolnu še vedno živahna, a veliko hitrejša in bolj suha, kot bi bila s kompletno posadko. V zalivčku so se nam na katamaranu pridružili izraelski jadralci, s katerimi smo se srečali na Vanuatuju in si potem preko mailov izmenjevali informacije o formalnostih in sidriščih na poti. Z Zlato sva se odzvala povabilu na pijačo. Pogovarjali smo se sicer večinoma o jadranju, a se nisem mogel premagati in sem jih povprašal po njihovem mnenju o vojnah, ki jih ima Izrael s Palestinci in drugimi državami v okolici. Njihov pogled na problematiko je popolnoma drugačen kot naš in Izraelci zdaj samo osvobajajo ozemlja, ki naj bi bila nekoč že njihova in so jih v preteklih stoletjih zasedli muslimani. Še posebej ostra ali divja je bila žena enega od jadralcev, ki bi pobila kar vse v bližnji in daljni okolici Izraela. Mož jo je miril, a brez uspeha. Jezna je bila, ker so bila zaradi izmenjave raket med Izraelom in Iranom zaprta letališča v Izraelu in je morala zato podaljšati obisk na jadrnici in v nedogled prestaviti vrnitev z letalom domov. Izraelci so s katamaranom na poti okoli sveta, na zadnjem delu pa jih pot med otoki vodi skozi pretežno muslimanske države, zato se na poti proti Izraelu verjetno ne bodo veliko ustavljali. V petek smo skupaj z Izraelci navsezgodaj odjadrali proti zahodu, proti 210 milj oddaljenemu otoku Santa Ana. Vzhodnika smo imeli med 15 in 25 vozli in lepo smo metuljčkali z vetrom in se guncali po dvometrskih valovih. Pričakoval sem, da bodo Izraelci na katamaranu s krmnim vetrom vsaj toliko hitri kot mi, a so jadrali počasneje in smo jih popoldne izgubili za obzorjem. Ponoči smo prijadrali do neviht, ki so vseskozi razsvetljevale nebo okoli nas, a so bile dovolj daleč od nas, da nas niso motile pri jadranju. Le veter so preusmerjale vsaka malo po svoje od severovzhoda do jugovzhoda in temu sem prilagajal tudi našo smer jadranja. Proti jutru pa je vreme začelo divjati in je krepko skočilo iz okvirov, ki so jih obetale vremenske napovedi. Divje plohe in nevihte so se spravile nad nas in okrepile veter nad 30 vozlov. Avtopilot se je vse pogosteje izklapljal. Zamujal sem s krajšanjem jader, a mi je na koncu vendarle nekako uspelo pospraviti glavno jadro z jambora, ne da bi se strgalo na križih. Nastradal je le radarski odbojnik, ki ga je s seboj odnesel viharni veter. Dopoldne se je veter med nevihtami okrepil nad 40 vozlov in jadrali smo le še s petino genove. Vseskozi je hudo lilo z neba, valovi so se dvignili na 4–5 metrov in avtopilot temu ni bil kos. Vse več sem moral krmariti ročno, zunaj na dežju. Krepko je deževalo, da se je videlo le nekaj deset metrov okoli barke, grmelo, bliskalo … Zadnjih 20 milj pred Santa Ano so se nevihte, ki so vseskozi prihajale od zadaj, še okrepile in sunki vetra so presegali 50 vozlov, zato sem do konca zvil genovo in zagnal motor. Itak smo že samo na jambor dosegali več kot 6 vozlov hitrosti, a krmarjenje med valovi je bilo s pomočjo motornega pogona vseeno lažje. Strah me je bilo, da bo viharni veter odtrgal platneno streho biminija nad kokpitom, a je na srečo zdržala. Pred Santa Ano se je izpela še zadnja nevihta, zavil sem v desno in iz velikih valov smo se umaknili v čudovito mirno zavetje otoka in v zalivu med koralnimi grebeni sredi dneva spustili sidro. Zlata, Nina in Robert so bili preveč utrujeni od valovite poti in so popoldne ostali na barki, jaz pa sem se vendarle odpravil na krajši sprehod po otoku in v skladu z običaji pri Johnu, poglavarju vasi, izprosil dovoljenje za pristanek in za obisk otoka. Ponoči so v zaliv prijadrali tudi Izraelci, ki jim vreme v zadnjem delu poti prav tako ni prizanašalo in jim je veter vzel nekaj blazin in opreme iz kokpita. < Vanuatu Nadaljevanje 28.12.2025 Knjige Mirana Tepeša o dosedanjih podvigih Proti soncu Naš legendarni skakalec in jadralec Miran Tepeš se je v začetku novembra vrnil s svojega drugega potovanja okoli sveta. Celotno pot je preplul v dveh etapah. Prva se je pričela v Izoli v letu 2010. Po spletu okoliščin se je popotovanje po svetu zasukalo drugače, kot je to sprva načrtoval, NAKUP Z vetrom Mnogi jadralci, ki prvič objadrajo svet, po vrnitvi izjavijo, da so na poti našli samega sebe, Miran Tepeš pa ima bolj zanimiv odgovor: " Na poti nisem našel samega sebe, ker se tudi nisem iskal, sem pa zato videl veliko morja in nekaj zanimivih dežel." Na poti okoli sveta je preplul kar 26.541 navtičnih milj. NAKUP Veliki trije Knjiga Veliki trije je že tretji jadralski potopis Mirana Tepeša. V njej je opisano jadranje mimo znamenitih treh južnih rtov: rta Horn, rta Leeuwin in Rta dobrega upanja, jadranje čez južni Pacifik od Francoske Polinezije do Čila, jadranje do in okoli Avstralije ter Tasmanije in samostojno jadranje čez Indijski ocean. NAKUP Z jadrnico čez Arktiko Knjiga je jadralski potopis z zelo drugačne in zahtevne morske poti po ledenih morjih, med odročnimi otoki. V knjigi so na 256 straneh opisane dogodivščine s poti čez Arktiko in popestrene s 383 barvnimi fotografijami in zemljevidi. V prvem delu je opisana pot z jadrnico od Istre ... NAKUP Miran Tepeš Miran Tepeš bo letos poskusil izpeljati podvig, ki ga je do sedaj uspelo izvesti le redkim jadralcem na svetu. Iz Atlantika namerava zapluti v Tihi ocean skozi prehod imenovan Severozahodni prehod. Prehod je plovna pot skozi Arktični ocean vzdolž obale Severne Amerike. Prehod je večino leta zamrznjen in ga je možno prepluti le v redkih poletnih obdobjih, ko se arktični led stopi oziroma pomakne dovolj severno, da je plovba možna. Miran Tepeš pluje z litijevimi baterijami BlueCell. Na krovu ima tri bateriji Bluecell 100Ah12V s kapaciteto 3x100 Ah, ki tehtajo zgolj po 12 kg in imajo življenjsko dobo 3000 ciklov - globokih praznjenj. Besedilo in fotografije: Miran Tepeš
sreda, 10. december
Nekdanji trener Olimpije Robert Prosinečki je bil na pogovorih za prevzem vodenja reprezentance, ki trenutno na jakostni lestvici FIFA zaseda šele 104. mesto.
ponedeljek, 8. december
2026 Mitsubishi Triton Savana: Prepovedan sadež, ki bi ga moral voziti vsak pravi moški
Priznajmo si, svet je postal boleče dolgočasen. V Evropi se pogovarjamo o električnih skuterjih, recikliranih slamicah in o tem, kako veganska je naša armaturna plošča. Medtem pa v Braziliji, deželi, kjer je "varnostna razdalja" le urbani mit in kjer so ceste pogosto le ohlapen predlog na zemljevidu, Mitsubishi še vedno ve, kaj pomeni beseda "avto". Predstavili so 2026 Mitsubishi Triton Savana. To ni mestni križanec, ki se boji robnika pred vrtcem. To je stroj, ki izgleda, kot da bi lahko prežvečil Toyoto Prius in jo izpljunil v obliki reciklirane kocke. In najboljši del? Naredili so jih le 80. In ne, ne morete ga imeti. The post 2026 Mitsubishi Triton Savana: Prepovedan sadež, ki bi ga moral voziti vsak pravi moški appeared first on City Magazine .
petek, 5. december
Ime sveti Miklavž je globoko vtkano v slovensko zgodovino in v vsakdan ljudi, ki so skozi stoletja živeli ob rekah, v odročnih dolinah, med hribi in na križiščih poti. Če bi danes odprli zemljevid in s prstom potovali od Prekmurja do Goriške, bi se ime ponavljalo z ritmom, ki razkriva presenetljivo lastnost našega prostora. Slovenija […] Objava Cerkev sv. Miklavža v Sloveniji: zakaj imamo pri nas toliko cerkva z enakim zavetnikom? se je pojavila na Vse za moj dan .
četrtek, 4. december
Kje vse po Sloveniji se boste lahko srečali z Miklavžem? #zemljevid
Stalnica decembrskega dogajanja so obiski dobrih mož. V petek prihaja Miklavž, njegov obisk bodo marsikje pospremili prižigi lučk. Do konca meseca bosta nato predvsem najmlajše razveseljevala še Božiček in dedek Mraz. Dogodke z obdarovanji organizirajo lokalne skupnosti, župnije, društva in za otroke svojih zaposlenih tudi nekatera podjetja. Na spodnjem zemljevidu si lahko ogledate, kje vse po Sloveniji bodo potekala miklavževanja in drugi dogodki, povezani s prihodom prvega od treh dobrih decembrskih mož.
Mladi slovenski up, ki želi konkurirati najboljšim znanstvenikom na svetu
Žan Arsov, 18-letni študent fizike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, s svojimi dosežki postavlja slovensko astronomijo na svetovni zemljevid. Mladi znanstvenik z Brezovice pri Ljubljani je v zadnjih letih postal eden najuspešnejših tekmovalcev v zgodovini mednarodnih olimpijad iz astronomije in astrofizike – kar dve zlati medalji je osvojil na prestižni mednarodni olimpijadi iz astronomije in astrofizike (IOAA), medtem ko je na evropskih tekmovanjih večkrat stal na najvišji stopnički. Žan Arsov je tudi eden izmed finalistov projekta Mladi upi 2025 Zavarovalnice Triglav.
torek, 2. december
Prizor na zemljevidu lahko hitro zavede. Majhna pika, nežno obarvan kvadrat ali drobna oznaka občine pogosto ne razkrije raznolikosti, ki se skriva za njenimi mejami. V Sloveniji najdemo občine, ki po površini sodijo med najmanjše v državi, a njihov značaj, dinamika in lokalni ponos so pogosto večji od številk. Prav najmanjše občine pogosto razvijejo najmočnejšo […] Objava Najmanjše slovenske občine, ki skrivajo presenetljivo velike zgodbe se je pojavila na Vse za moj dan .
nedelja, 30. november
Športniki v izboru 30 pod 30, ki Slovenijo postavljajo na svetovni zemljevid
Med imeni na Forbesovem prvem slovenskem izboru 30 pod 30 so najbolj prepoznavni naši mladi športniki, tudi izven meja naše države.
petek, 28. november
V Ukrajini se zgražajo zaradi napovedi, kaj bo uspelo Rusiji
V Ukrajini so ogromen val ogorčenja sprožile spletne stave na to, katera bodo naslednja mesta, ki jih bodo na fronti na vzhodu Ukrajine zasedli Rusi. V osrčju afere je znani ukrajinski interaktivni zemljevid DeepStateMap, ki prikazuje dogajanje na fronti v realnem času.
V Ukrajini se zgražajo zaradi napovedi, kaj bo uspelo Rusiji
V Ukrajini so ogromen val ogorčenja sprožile spletne stave na to, katera bodo naslednja mesta, ki jih bodo na fronti na vzhodu Ukrajine zasedli Rusi. V osrčju afere je znani ukrajinski interaktivni zemljevid DeepStateMap, ki prikazuje dogajanje na fr
četrtek, 27. november
Jernej Pavlič je prvih 25 let svojega življenja preživel v Dobu, nato ga je pot vodila v Radomlje, Ljubljano, tujino in zadnja leta na Grosuplje. Domžalčani se ga dobro spomnijo kot človeka, ki je Domžale postavil na zemljevid ameriškega nogometa. Danes je podjetnik, DJ, soustvarjalec skupnosti Sinergia, soorganizator festivala Flows in človek, ki iskreno govori […] The post Želim si življenja, v katerem počnem stvari, ob katerih mi zaigra srce appeared first on modre novice .
sreda, 26. november
Povprečen Slovenec ne pije več toliko, da bi se po vseh štirih vračal domov
Kdo pije največ in kdo najmanj? Evropski zemljevid porabe alkohola na prebivalca: Romuni na vrhu, Grki na Dnu. Slovenci pijemo zmerno.