Andreja Z.: Rekli so mi, da sem prestara za glasboAndreja Z. je umetnica, ki nikoli ni izbirala lažjih poti. Njena zgodba ni zgrajena na bližnjicah, temveč na vztrajnosti, srčnosti in globoki povezanosti s tem, kar počne. Če bi jo opisala ena pesem, bi bila to Simply the Best – ne kot hvalnica egu, temveč kot življenjski moto ženske, ki se na vsakem koraku trudi biti najboljša verzija sebe. A to še zdaleč ni vse! Njena pot je tlakovana tako z zmagami kot s krutimi lekcijami. Od nepozabne zmage na galopski dirki na Dunaju do bolečih trenutkov v glasbenem svetu, kjer so ji že pri 24 letih lepili etiketo »prestara«. Kljub zavrnitvam, ponižanjem in zaprtim vratom je ostala zvesta sebi – in prav to jo danes definira. "Vesela sem, da sem se rodila in odraščala v obdobju, ko smo živeli skromno, spoštljivo, prijateljsko." Andreja Z. Trnova pot Andreja, če bi morali opisati svojo osebnost z eno samo pesmijo – katera vaša (ali od koga drugega) bi bila in zakaj? Simply the best, od Tine Turner. Moja vzornica, uspela je v poznih letih, borka. Zato, ker se na vsakem koraku trudim biti "the best". Del vaše poti so konji, ki vas spremljajo že zelo dolgo. Kdaj ste začutili, da ni to samo hobi, ampak prava ljubezen? In ste jih kdaj vključili v glasbeni proces – recimo v inspiracijo ali celo v sam zvok? Odkar pomnim so bili konji moja strast in ljubezen. Vključili smo jih v tri video zgodbe, in sicer: Vrni mi, Kot da mi je 20 let, Skupaj v raju. Prikažemo jih v vsej njihovi lepoti. [caption id="attachment_48051" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Osebni album" align="none" width="1000"] [/media-credit] Konji so njena velika ljubezen.[/caption] "Konji pa so moja tiha terapija" V eni roki mikrofon, v drugi uzda – kje se ti dve vlogi stikata? Je glasba bolj pobeg od realnosti ali so konji vaša tiha terapija po nastopih? Glasba je pobeg od realnosti. Ko imam na sebi make up, urejeno pričesko, postanem nekdo drug, oseba, ki želi razveseliti, poveseliti ljudi, za katere vem, da bi prav tako želeli pobegniti od skrbi in stresa vsakdana. Ko so na koncu srečni, sem srečna tudi jaz. Moja največja sreča je videti ljudi, kako so srečni in zadovoljni, vsaj tisti večer. Konji pa so moja tiha terapija. Katera je najlepša (ali najtežja) lekcija, ki so vas jo naučili konji – in katero glasbeni oder? Od nekdaj sem želela trenirati in tekmovati na galopskih dirkah. Imela sem velik privilegij, da me je pod svoje okrilje vzel g. Jože Brancelj, najboljši trener galoperjev tistega daljnega leta 1996. V trening je dobil kobilo No Finesse potem, ko je okrevala po njeni poškodbi. Šprinterko z velikim srcem, srčno kobilo. Galoperji so konji, ki sami vedo, kaj narediti in dajo sami vedno vse od sebe. Mislila sem, da bom kobilo samo trenirala, vendar me je trener z njo vred prijavil na galopsko dirko na Dunaj, kjer sva zmagali. Moj prvi štart in prva zmaga in to na Dunaju! Takrat je to res veliko pomenilo. Bila sem presrečna. Ampak trema in neizkušenost sta naredili svoje. V ravnini pred ciljem so naju dohitevali in zagrabila me je panika, zato sem jo preveč strogo spodbujala naj pospeši dir. V cilju sem se tega zavedala, saj zaradi njene srčnosti to ni bilo potrebno. Najmanj šest mesecev po dirki mi je vrnila tako, da me je brcnila, med tem ko sem jo hranila. Tedaj, brez očitnega razloga, ampak jaz sem vedela, da mi je vrnila, ker sem bila na dirki preveč groba do nje. Srčni konji sami dajo vse od sebe in ne rabijo nobene vzpodbude za to. Za mene je bila to dobra šola in izkušnja. Najlepša lekcija je bila torej zmaga na Dunaju, najtežja pa nepotrebna strogost. Spoznala sem, da imam konje ne le od srca rada, da čutim povezanost z njimi na fizični ravni, temveč da z njimi čutim tudi globljo duhovno povezanost. Začela sem jih razumeti in spoštovati kot izjemno čustvene, srčne in inteligentne živali. Tudi v glasbi se je dogajalo vse mogoče. Veliko čudovitih doživetij. Eno zadnjih najlepših je vsekakor letošnji dosežek na Marko Polo festivalu, ko je bila pesem La, la, la nagrajena z 2. mestom občinstva. Že od 24. leta starosti mi govorijo, da sem prestara za uspeh v glasbi. Tako pač je v tem svetu in s tem je treba živeti! Spominjam pa se vabila, naj bom del ekipe pri izvedbi projekta neke skupine. Povabili so me na nastop v Maribor, kjer naj bi projekt predstavili. Tisti dan je močno snežilo, ceste so bile zasnežene, tako da sem se komaj prebila od Ljubljane do Maribora. Tam so me začudeno vprašali, kaj sploh delam na prireditvi, ker da z njimi ne bom nastopila na odru. Brez besed sem se obrnila in se po težki zasneženi poti vrnila domov. To je bila zagotovo ena najtežjih lekcij v mojem življenju. https://www.youtube.com/watch?v=pDyNGd9RU58&list=RDpDyNGd9RU58&start_radio=1 La, la la in še Moj habibi Kako gledate na komercialno plat glasbenega sveta? Je možno ohraniti avtentičnost in obenem nagovarjati množice? Vse kar delam delam s srcem, ne iz preračunljivosti, ne z željo po ugajanju. Seveda, brez poslušalcev moja glasba ne bi imela pravega smisla. Vendar, vsako pesem moram najprej začutiti in sprejeti jaz sama, da lahko potem njeno sporočilo posredujem poslušalcem. Na nastopih se skušam povezati s poslušalci in jim pričarati nekaj trenutkov veselja in optimizma. Moje pesmi pač nagovarjajo poslušalce, ki jim je všeč vrsta glasbe in posamezna pesem, ki jo izvajam. To leto odmeva vaša skladba Moj Habibi, ki govori o dveh svetovih. Če bi morali izbirati: ostati v svetu, ki ga poznate, ali skočiti v popolnoma nov svet – kaj bi vas bolj vznemirjalo? Verjamem, da so v vsakem obdobju plusi in minusi. Tako je bilo tudi v času Faraonov. Romantično je razmišljati, kako je bilo tam, v njihovem času. Vendar, kot je v tem svetu običajno, tudi tedaj je bilo udobje in ugodje odvisno od tega, kateremu družbenemu razredu si pripadal. Vesela sem, da sem se rodila in odraščala v obdobju, ko smo živeli skromno, spoštljivo, prijateljsko. Nismo imeli veliko, ampak vsem je bila zagotovljena socialna varnost in dostopnost izobrazbe pod enakimi pogoji. Letni dopust na morju je bil praktično zagotovljen skoraj vsaki družini. Ponosni smo bili na državo v kateri smo živeli, na ugled, ki ga je uživala kjerkoli v svetu. Želela bi si, da se vrnejo vrednote tistega obdobja. Kam nas pelje kar se v svetu in pri nas sedaj dogaja iz dneva v dan? Odvisno od izbire, ampak, mislim, da bi si želela tu kjer sem narediti vse kar je v moji moči, da bi bil svet lepši. https://www.youtube.com/watch?v=yXwakHkYkoE&list=RDyXwakHkYkoE&start_radio=1 Pogumna in vztrajna Na odru videozgodbe ste kraljica Nefretete, v zasebnem življenju pa …? Katera plat Andreje Zaljetelj ljudi še vedno preseneča? Nefretete je bila glavna žena faraona Osemnajste dinastije Amenhotepa IV., bolj znanega kot verskega reformatorja Ehnatona. Njeno ime pomeni "Lepotica, ki prihaja". Zelo močna, graciozna, ženska. Lahko se najdem v njej. V zasebnem življenju sva s partnerjem drug drugemu opora. Pravzaprav preseneča, da sem še vedno del glasbe v Sloveniji in pogumno vztrajam. Z njim in drugimi sodelavci smo ustvarili veliko lepe kvalitetne glasbe. Verjamem, da še s čem presenetimo. Ko ste prvič stopili pred piramide ste tam stali kot umetnica, turistka ali deklica, ki izpolnjuje otroške sanje? Nisem se počutila kot turistka, le kot dekle, kateremu so se izpolnile sanje njenega življenja. Občutek, kot da se vračam, kjer sem nekoč bila. Letos ste stopili tudi na oder Marco Polo Fest, kjer ste prepričali občinstvo, kajne? Presrečna sem, da sem dobila priložnost, katero sem izkoristila. Občinstvo je navdušila izjemna pesem Mili Korpar. Druga nagrada občinstva za moj nastop je nagrada vredna vseh dosedanjih naporov. Organizatorji so mene in ekipo sprejeli prečudovito in upam, da se še vrnem. [caption id="attachment_46575" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Marko Mišo Mujan" align="none" width="1000"] [/media-credit] Andreja Z. na odru Marko Polo Festa 2025.[/caption] Ustvarila že preko trideset skladb Veliko govoriva o glasbi, melodijah ... koliko se jih je že nabralo in katera je tista, ki je vam oziroma poslušalcem najljubša? Ja, imamo že kar 30 skladb, od tega 20 videov. Vsaka pesem nosi del mene, del poti na kateri sem spoznala veliko dobrih, znanih, sposobnih ustvarjalcev in novih prijateljev. Vsakemu od njih sem hvaležna za njihov prispevek. Izpostavila bi vsekakor pesem Brez besed, ki je bila moj prvi samostojni projekt. Poseben navdih so še Ko rožmarin cveti, Prelepa Šmarna gora (remiks) ter zadnji Moj Habibi in La, la, la. Če bi imeli na voljo neomejen proračun za projekt, ki bi združil vašo glasbo, ljubezen do živali in vaše vizualne ideje – kaj bi ustvarili? Ustvarila bi nepozabno zgodbo, takšno, kakršne se spominjamo vse življenje. Mojo zgodbo med druženjem s prijatelji v eksotičnem okolju. Če potegneva črto, in se ozreva na vašo glasbeno pot. Bi storili kaj drugače, kot ste sicer? Ne. Mislim, da je vse potekalo tako kot je moralo. Če bi se kaj zgodilo prehitro, mogoče ne bi bilo dobro za mojo osebno rast in mojo rast kot glasbenice. Vesela in ponosna sem, da samo sebe lahko opišem kot osebo, ki je izbrala pot človeka tudi tedaj, ko ni bilo lahko. Kaj vse pa še lahko pričakujemo od Andreje v prihodnosti? Ostajam odprta za nove ideje, nove poti, nova sodelovanja. Mislim, da znamo s kakšnim novim projektom še presenetiti. Upam, da bodo naše ideje in projekti všeč tudi našim prijateljem in zvestim poslušalcem. Hvala za vso podporo, hvala za pozitivne energije, dobrodošli predlogi. Naj vam z našo glasbo pričaramo vsaj nekaj trenutkov ljubezni, optimizma in harmonije. Hvala. [caption id="attachment_48050" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Osebni album" align="none" width="1000"] [/media-credit] Andreja Z, v zgodbi Moj habibi.[/caption] The post Andreja Z.: Rekli so mi, da sem prestara za glasbo appeared first on Evrovizija.com .