Evrovizija, omedeževana s politiko, dosegla dnoZ vsakim dnem smo bližje praznovanju 70. obletnice Pesmi Evrovizije, ki bo vrhunec doseglo 12., 14. in 16. maja 2026 na Dunaju. A tisto, kar naj bi vse nas skozi ta glasbeni festival združevalo, nas z vse večjim vmeševanjem politike razdružuje. Tiste prave evrovizijske melodije (že lep čas) ni več, tako da se lahko danes brez sramu vprašamo: Ali je Evrovizija dosegla dno? V žarišču (politični) vihar Na generalni skupščini Evropske radiodifuzne zveze (EBU), ki je potekala 4. in 5. decembra 2025 v Ženevi, je potekala burna razprava o usodi Pesmi Evrovizije. Kamen spotike (zaradi vojne v Gazi) je že nekaj časa nedotakljivi Izrael, ki kakopak ostaja še naprej del evrovizijskega tekmovanje. Zveza EBU je na skupščini genialno izpeljala glasovanje, saj ko so delegati (predstavniki nacionalnih radiotelevizij) potrdili paket novih pravil za izvedbo Pesmi Evrovizije 2026, so v istem momentu obrnili tok in sklenili, da vsa druga glasovanja preprosto niso več potrebna. Tako se niti ni glasovalo o izključitvi Izraela, kar je posledično pripeljalo do tega, da bodo vsaj štiri države - Slovenija (RTV SLO), Nizozemska (Avrotros), Španija (RTVE) in Irska (RTÉ) - bojkotirale Pesem Evrovizije 2026. Čeprav to pomeni manj gledalcev, manj glasov in manj prihodkov v evrovizijsko blagajno, zveze EBU ne moti, saj na tekmovanju ostaja Izrael. Ob tem ni odveč, če spomnimo, da je izraelsko kozmetično podjetje Moroccanoil zadnja leta generalni pokrovitelj Pesmi Evrovizije, kar veliko pove ... [caption id="attachment_47901" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Thomas Hanses / EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Izrael (na sliki zmagovalka Netta) ostaja del Evrovizije.[/caption] Zakaj govorim o dnu? Zadnja leta vse bolj izginjajo ključne vredne, na katerih je bil evrovizijski festival zgrajen leta 1956. Festival je bil namreč ustanovljen kot televizijski mednarodni dogodek, ki naj bi po vojni prispeval k večji povezanosti evropskih narodov. Če na zvezi kot papiga ponavljajo, da gre pri Evroviziji za enotnost skozi glasbo, mimogrede slogan Evrovizije je United By Music (Združeni z glasbo), te enotnosti seveda ni, če kar štiri države zapustijo tekmovanje. Ena izmed njih (Španija) pa je celo članica velikih pet, kar pomeni, da prispeva največ v evrovizijsko blagajno. Prav tako na zvezi ves čas ponavljajo oziroma govorijo o nepolitiziranosti festivala. A kadar ena država oziroma konflikt deluje kot uničujoč sprožilec, imamo zadaj politiko in ne glasbo oziroma kulturo povezovanja. Ne nazadnje pa je tukaj tudi zaupanje gledalcev. Če tekmovanje postane oder političnih sporočil, ali bodo gledalci še verjeli, da gre za resnično za glasbo, tekmovanje in pesem? Odgovor je na dlani ... Obnoviti bo treba porušen most Za konec ... Mnogi pravijo, da glasba vedno najde svojo pot. Da bo Evrovizija – z vsemi izzivi – nekoč v prihodnosti znova sposobna stopiti na glasbeni most povezovanja, ki je danes porušen, se bo morala zveza EBU najprej začeti fokusirati v glasbo. In delati za glasbo, ki je nekoč skozi živ vokal in orkester resnično združevala. In da ne pozabimo ... politika je ves čas vpeta v evrovizijsko tekmovanje. Enkrat bolj, drugič manj. Spomnimo se recimo Gruzije, ki je leta 2009 prijavila pesem "We Don’t Wanna Put In", ki je bila kritična do ruskega predsednika Vladimirja Putina (igra besed: “Put In”). Organizatorji so pesem razumljivo zavrnili zaradi kršitve pravil o političnih sporočilih. Enako pod kontrolo so vsako leta besedila izraelskih pesmi. Zanimivo, kajne?! No, v zadnjih letih pa se politika še bolj vidno preliva v festival. Naj omenimo prepoved določenih zastav na odru ter številne demonstracije v času izbora v Malmöju in Baslu. https://www.youtube.com/watch?v=y_WGeiC5GbU&list=RDy_WGeiC5GbU&start_radio=1 The post Evrovizija, omedeževana s politiko, dosegla dno appeared first on Evrovizija.com .