Iskanje: Romi
ponedeljek, 10. november
DZ je na izredni seji nekaj pred polnočjo potrdil koalicijska priporočila vladi za zagotavljanje varnosti na JV Slovenije. Vladi med drugim predlagajo, naj jim pojasni, kako zagotavljajo varnost na območjih z zaostrenimi tveganji. Prav tako zahtevajo, da policija, tožilstvo in sodstvo poročajo o učinkih njihovega dela v zadnjih desetih letih na kritičnih območjih. Poleg tega [...] The post “Ve se tudi, kdo jih (Rome) plačuje, da se včasih zgodi še kakšno večje sranje, kot bi se sicer” – Poglejte kaj sta si, po skoraj deseturni razpravi, sinoči “vrgli v obraz” Tamara Vonta in Anja Bah Žibert? appeared first on Strogo Zaupno .
Mladim Romom obljubljal mladinsko izmenjavo, a zgolj pobral evropski denar
V Mariboru se je nadaljevalo sojenje Žigi Štajnbaherju in Društvu za podporo mladim Romom zaradi obtožb o goljufiji.
Piše: Franc Bešter, Zg. Besnica »To dejanje (umor v Novem mestu) je vsega obsojanja vredno, a zaradi nekaterih posameznikov ne smete obsojati vseh Romov«, take in podobne besede je bilo s strani Romov velikokrat slišati. »Večina od nas je normalnih in poštenih«. V življenju se nisem veliko ukvarjal z Romi (v mojih mladih letih je […] The post (PISMO BRALCA) Nasilje in politika appeared first on Demokracija .
Sojenje Štajnbaherju zaradi goljufije na škodo EU, priče o težavah z alkoholom
V nadaljevanju sojenja Žigi Štajnbaherju in Društvu za podporo mladim Romom zaradi obtožb o goljufiji na škodo EU se je na mariborskem okrožnem sodišč
Piše: dr. Matevž Tomšič Na žalost se je zgodilo to, kar se je napovedovalo že nekaj časa. Nasilje neintegrirane etnične manjšine je terjalo krvni davek. Pod udarci nasilnega Roma je umrl Novomeščan Aleš Šutar. To je bil vrhunec vala terorja, ki je letos zajel jugovzhodno Slovenijo, pljusknil pa je tudi do Ljubljane (tu so člani […] The post Nasilje manjšine, ki ga je omogočila levica appeared first on Demokracija .
Festival slovenskega šansona 2025: Katera bo najlepša skladba?
Festival slovenskega šansona ima na Prvem programu Radia Slovenija dolgo zgodovino. Po desetletni prekinitvi je leta 2023 začel pisati novo poglavje in javnosti predstavil izbrane šansone nove generacije. Letos so slovenski glasbenice in glasbeniki na objavljeni razpis poslali 57 novih skladb, med katerimi je strokovna komisija v sestavi Vita Mavrič, Rudi Pančur in Goran Dekleva izbrala enajst šansonov, ki se tokrat predstavljajo na festivalskem odru. Sledi sklepno dejanje Dva koncerta Festivala slovenskega šansona sta že izzvenela. Tomaž Hostnik in Matija Krečič sta 26. oktobra s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v studiu 26 Radia Slovenija predstavila svoj tretji album Domovini, retrospektivni koncert La Vita è bella pa je v razprodani Linhartovi dvorani Cankarjevega doma 4. novembra ob stoječih ovacijah izvedla Vita Mavrič. Tretje dejanje festivala prinaša 16. novembra tekmovalni večer, na katerem se bo 11 letošnjih izbranih šansonov potegovalo za naziv slovenski šanson 2025. [caption id="attachment_38130" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Leta 2023 je slavil Tomaž Hostnik (Dekle iz zlatih sanj).[/caption] Na tekmovalnem odru se bodo predstavili: 1. Matjaž Romih – Hohštapler 2. Café Noisette – Soška 3. Ana Mezgec in Nakána – Parkiram 4. Saša Lešnjek – Avtobus št. 6 5. Nina Virant – Vedno je pa tvoje lice 6. Urška Bergant – Zlati časi 7. Ana Maria Mitić – Oda vodovodarju 8. Žigan Krajnčan – Zrcalo 9. Nuša Ofentavšek – Zdaj je čas za naju dva 10. Primož Vidovič – Kruha in iger 11. Jure Ivanušič & Nordunk – Zrcalo družbe Tričlanska strokovna komisija bo na prireditvi podelila štiri nagrade: nagrado za najboljše besedilo, nagrado za najboljšo glasbo, nagrado za obetavnega mladega avtorja ali izvajalca in veliko nagrado slovenski šanson 2025 za najboljši šanson v celoti. Festival slovenskega šansona Predstavitev tekmovalcev Jure Ivanušič & NORDunk Jure Ivanušič je vsestranski umetnik – igralec, režiser, scenarist, glasbenik in šansonjer. Odigral je več glavnih vlog v slovenskih filmih ter več kot 60 gledaliških vlog. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med njimi Borštnikovo nagrado, nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije, nagrado Franeta Milčinskega - Ježka ter nagrado občinstva na Festivalu slovenskega filma. Že od leta 1997 ga spremlja zasedba NORDunk, s katero se tudi letos predstavlja na Festivalu slovenskega šansona; v njej delujejo harmonikar Tomaž Marčič, saksofonist Bojan Logar, kitarist Simon Šimat, basist Gregor Antauer in klaviaturist Andrej Antauer ter tolkalec Martin Rošer. [caption id="attachment_17329" align="alignnone" width="845"][media-credit name="Foto: Sandi Fišer" align="none" width="845"] [/media-credit] Jure Ivanušič[/caption] Tekmovalni večer Festivala slovenskega šansona 2025 bo v nedeljo, 16. novembra 2025, ob 20.00 v Domu kulture Velenje, spremljate ga lahko v neposrednem avdio- in videoprenosu na Prvem programu Radia Slovenija, na Radiu Koper in Radiu Maribor. Primož Vidovič Primož Vidovič je kantavtor in filozof, eden vidnejših slovenskih šansonjerjev in interpret popevk ter džezovskih standardov. Za avtorsko glasbo, v kateri duhovito odslikava usode in zablode današnjosti, je prejel številne nagrade. Literarna besedila, zasoljena z dovtipi in aluzijami, in kabaretsko teatralnost pospremi z eklektično glasbo, v kateri se prelivajo ljudski melosi z vseh koncev sveta, od tanga in džeza pa do sevdaha in fada. Na Festivalu slovenskega šansona se predstavlja z zasedbo, v kateri delujejo harmonikar Matjaž Balažič, lutnjar in kitarist Timi Krajnc, tolkalist in pevec Niko Kostanjevec ter pevca Samo in Janez Ivačič. Saša Lešnjek Saša Lešnjek je diplomantka džezovskega petja na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, svojo glasbeno pot pa nadaljuje na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Širša javnost jo je spoznala v vlogi Sandy v muzikalu Briljantina. Leta 2021 je na festivalu Melodije morja in sonca prejela nagrado Danila Kocjančiča za najobetavnejšo avtorico. Redno nastopa z Big Bandom in Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija ter je aktivna na področju sinhronizacije. Letos se prvič podaja tudi v šansonjerske vode, ob tem jo spremljajo Bratje Poljanec, Luka za vibrafonom, Nejc na harmoniki, Jon na kontrabasu, pridružuje se jim še klarinetist Tomaž Zevnik. [caption id="attachment_36784" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Saša Lešnjek[/caption] Dogodek bosta povezovala Višnja Fičor in Igor Velše, pod scenarij se je podpisal Ambrož Kvartič. Café Noisette Café Noisette sestavljajo vokalistka Kaya Tokuhisa, pianist Rok Lopatič in harmonikar Žiga Vehovec. Posamezno delujejo v različnih glasbenih okoljih, druži pa jih ljubezen do igranja šansonov, ki jih interpretirajo v francoskem, slovenskem in italijanskem jeziku, sem in tja pa se podajo tudi na izlet v druge glasbene svetove. Poleg znanih napevov njihov repertoar zajema tudi širok nabor avtorskih skladb izpod peresa Barbare Kobal. Besedila se dotikajo najrazličnejših tematik, za katere je značilna izrazita atmosfera, ki poslušalcu naslika kontrastne podobe in v njem vzbudi barvito paleto občutkov: od melanholije somračnega jesenskega večera do vedrine z dežjem opranega poletnega neba. Ana Maria Mitić Ana Maria Mitić je končala študij klavirja in glasbene teorije na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, vendar jo javnost bolj pozna kot televizijsko voditeljico in igralko. »Če bi obstajalo polje, kjer lahko združim vse svoje ljubezni, klavir, globoko besedno izpoved, oder, iskrena čustva in improvizacijo, potem to ni nič drugega kot šanson,« pravi sama, to pa potrjuje tudi njen nastop na Festivalu slovenskega šansona 2023, na katerem je občinstvo navdušila s svojo avtorsko pesmijo V našem belem hodniku. Pri ustvarjanju se ji pridružujeta Žiga Vehovec s harmoniko in Ilj Pušnik s kontrabasom, njihov trio pa najraje ponese šansone do poslušalcev z avtoričino unikatno povezovalno spremljavo. [caption id="attachment_47225" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Klemen Mramor" align="none" width="1000"] [/media-credit] Ana Maria Mitić[/caption] Na festivalski razpis je prispelo 57 prijavljenih skladb, na koncu so jih izbrali enajst. Nina Virant - VIRA Nina Virant s svojim vsestranskim umetniškim izrazom že vrsto let z eno nogo na domačih tleh, z drugo na Nizozemskem deluje na številnih področjih, od raziskovanja glasbenega izročila predvsem slovanskih kultur, popa, džeza, vse do eksperimentalnih žanrov, progresivne glasbe in sodobnega gledališča. Poleg avtorskega opusa kot vokalistka, klaviaturistka in soavtorica sodeluje s številnimi domačimi in evropskimi glasbeniki. VIRA je umetničin zvočni izraz, v katerem se ji pri performansih v živo pridružuje pianistka in oblikovalka sintetizatorskih zvokov Mojca Zupančič. Na Festivalu slovenskega šansona jo spremljata še spremljevalni vokalistki Sonia Melocco in Lea Teraž. Matjaž Romih Matjaž Romih je radijski napovedovalec in glasbenik. Je član zasedbe BosaZnova, ki jo je leta 2014 soustanovil s svojo partnerko Vanjo Romih. Širši javnosti sta se predstavila leta 2022 s skladbo Želje na festivalu Melodije morja in sonca, kjer sta nastopila tudi leto pozneje s skladbo Običajen par, za katero je Matjaž prejel nagrado za najboljše besedilo. Kot kantavtor je zmagal leta 2005 na Festivalu slovenskega šansona s skladbo Dama reklama v absolutni kategoriji in osvojil prvo nagrado – snemanje albuma. Leto pozneje je pri ZKP RTV Slovenija izdal svoj prvi in edini album z naslovom Novice iz Slovenije, na katerem je poleg omenjene zmagovalne Dame reklame še 10 skladb. [caption id="attachment_30816" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] BosaZnova na odru MMS 2022.[/caption] Šanson je glasbeni žanr, ki izvira iz Francije in se osredotoča na pripovedovanje zgodbe skozi besedilo, pogosto z lirskim, čustvenim ali melanholičnim tonom. V ospredju so besedila, ki izražajo osebne občutke, ljubezenske zgodbe, vsakdanje življenje ali družbene refleksije, spremlja pa jih preprosta, a izrazita melodija. Gre za intimno, skoraj poetično obliko pevskega izraza, kjer je interpretacija pevca ključna za prenos čustev poslušalcu. Urška Bergant Urška Bergant je pevka, violinistka in avtorica glasbe, njene avtorske pesmi pa so dolga leta potrpežljivo čakale na pravi trenutek, da se rodijo. Ta trenutek je naposled prišel pred dobrim letom. Njene skladbe, prežete z iskrenostjo in globino, nežno, a jasno zrcalijo svet, v katerem živimo, ter ponujajo poti, ki vodijo k spremembi. Na Festivalu slovenskega šansona se predstavlja s pesmijo Zlati časi. Na odru jo spremljajo kitarist Dino Šemsudin Džopa, profesor harmonike Miha Pinterič ter džezovski kontrabasist Jure Bergant. Žigan Krajnčan Žigan Krajnčan je glasbenik, koreograf, performer in avtor, ki svojo umetnost gradi na prepletu giba, glasu in besede. V svojih projektih združuje pesem, ritem in telesnost ter ustvarja samosvoj izraz, prepoznaven na slovenskih in tujih odrih. Njegov umetniški svet pogosto sooblikuje brat Kristijan Krajnčan, vrhunski violončelist, bobnar, skladatelj in producent, s katerim ustvarjata izjemno uigran in čustveno prefinjen tandem. Na Festivalu slovenskega šansona predstavljata skladbo Zrcalo, ki jo izvajata skupaj – Žigan na vokalu in kitari, Kristijan na violončelu. [caption id="attachment_42886" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj" align="none" width="1000"] [/media-credit] Žigan Krajnčan[/caption] Festivalski večer bo med drugim zaokrožila podelitev nagrade Franeta Milčinskega - Ježka. Ana Mezgec in Nakána Ana Mezgec z zasedbo Nakána svojo večplastno poezijo prepleta z nepredvidljivimi kosi harmonskega gradiva in ritmičnih vzorcev. Nakáno odlikujeta unikaten zvok in energija izvrstne zasedbe, za kar poskrbijo Leon Firšt za klavirjem, Jošt Lampret na basu, Gašper Peršl na bobnih, Tilen Stepišnik na kitari ter Danijel Bogataj na violini in spremljevalnem vokalu; vsi skupaj glasbeni izraz spretno ovijejo v posebno oblikovan plašč, ki Anin vokal in violino povezuje v skladno celoto. Uglašeni Jedro zasedbe Uglašeni sestavljata klaviaturist, skladatelj in aranžer Matevž Goršič ter pisec besedil in vokalist Mihael Lajlar. Lajlar je do danes izdal tri pesniške zbirke, glasbeno pa ustvarja z vzdevkom Edenon. Oba avtorja sicer sodelujeta tudi pri ustvarjanju pesmi za otroke in mlade. Do danes sta izdala zbirko pesmi HALO?! Na preteklem Festivalu slovenskega šansona 2023 sta nastopila s skladbo Barve ulic, tokrat pa se vračata z zasedbo, ki jo sestavljajo vokalistka Nuša Ofentavšek, basist Dušan Kneževič, kitarist Rok Lajlar in bobnar Urban Krč. Sklepni festivalski večer bo potekal v koprodukciji s Festivalom Velenje, saj novembra Dom kulture Velenje praznuje 65. obletnico nastanka, kar zaznamujejo številni dogodki. Dom kulture Velenje je stičišče kulturnega življenja, ena osrednjih zgradb sodobnega Velenja in objekt modernizma pod spomeniškim varstvom. Svečano odprtje doma je bilo 29. novembra 1960, takrat se je tudi uradno končala dvoletna gradnja tega izjemnega kulturnega hrama. The post Festival slovenskega šansona 2025: Katera bo najlepša skladba? appeared first on Evrovizija.com .
nedelja, 9. november
Inter z zmago na vrh, kjer je gneča
Na zadnji tekmi 11. kroga italijanskega prvenstva je Inter v nedeljo zvečer z 2:0 premagal Lazio in je novi vodilni. Enako število točk ima druga Roma, ki je prav tako z 2:0 premagala Udinese Sandija Lovrića (poraz je pospremil na klopi). Na tretjem in četrtem mestu sta z dvema točkama manj Milan, ki je v soboto le remiziral s Parmo, in aktualni prvak Napoli, ki je z 0:2 izgubil pri peti Bologni –zadnja za Interjem zaostaja tri točke.
Po petkovem napadu pred Zdravstvenim domom v Kočevju, v katerem sta dve osebi telesno poškodovali mladoletnika, je policija prijela dva mladoletna osumljenca. Kot so danes sporočili iz PU Ljubljana, je oba v soboto zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja nasilništva privedla k preiskovalnemu sodniku. Ta je za oba odredil hišni pripor. Brutalni napad dveh Romov na […] The post Mladoletna Roma pred ZD Kočevje pretepla dijaka: sedaj sta v hišnem priporu, očitno v romskem naselju … first appeared on NaDlani.si .
Piše: Vida Kocjan Dolenjska ima dovolj! Pred lokalom v središču Novega mesta, kjer se zbirajo mladi, je v soboto ponoči prišlo do tragedije. Skupina je napadla očeta, ki je prišel v lokal po sina. Ta ga je poklical, ker so mu grozili Romi. Očetovsko skrb je oče plačal z življenjem. Umrl je 48-letni Aleš Šutar, […] The post Dejstvo je, da so za tragedijo v Novem mestu odgovorni vladajoči – in Golob to zelo dobro ve! appeared first on Demokracija .
Streli v hrbet policistom
Po obljubi poglavarjev Romov poveljnici naše vojske Nataši Pirc Musar, da bodo začasno prekinili streljanje z avtomatskim orožjem in po razglasitvi predsednice v DZ, da smo vsi krivi za smrt Aleša Šutarja, je vlada sporočila, da so pripravil omnib...
Piše: Celjski glasnik Medtem, ko se Slovenija sooča nenazadnje z veliko težavo nosečnosti med mladoletnimi Romkinjami, se denimo Nika Kovač še vedno ni sprijaznila, da je Evropa spregledala njeno manipulacijo v kampanji My Voice, My Choice. Tako se Nika Kovač s svojim Inštituom 8. marec ne more sprijazniti, da bo Evropa po vsej verjetnosti zavrnila […] The post Samo Vesel Inštitutu 8. marec: “V Sloveniji je odprt nov problem, otroške nosečnosti pri Romih, vljudno vabljene, da se vključite proti politiki, ki to dopušča” appeared first on Demokracija .
Predstavniki Romov predlogu t. i. Šutarjevega zakona, ki ga v DZ pošilja vlada, načeloma ne nasprotujejo, opozarjajo pa, da je treba preveriti ustavnost nekaterih načrtovanih ukrepov. Predstavnik črnomaljskih Romov Zvonko Golobič opozarja tudi na prestroge ukrepe glede socialnih pomoči. “Ti bi lahko Rome pahnili v še večjo revščino,” meni. Predsednik Zveze Romov Slovenije in predsednik […] The post Predstavniki Romov svarijo pred možno neustavnostjo nekaterih ukrepov appeared first on Lokalec.si .
Romska naselja še vedno polna orožja, revščine in otrok brez prihodnosti
V Sloveniji že dolga leta vemo, kaj bi bilo treba storiti, da bi se dolenjski in belokranjski Romi lahko začeli vključevati v večinsko skupnost. A vsi to le prelagajo.
Tolpa mladih Romov s pestmi in brcami nad mladoletnika
Sebastjan Brajdič (22) je priznal krivdo, obsodili so ga na zaporno kazen, medtem ko pretepeni terja odškodnino 39.000 evrov.
sobota, 8. november
Nasilje manjšine, ki ga je omogočila levica
Na žalost se je zgodilo to, kar se je napovedovalo že nekaj časa. Nasilje neintegrirane etnične manjšine je terjalo krvni davek. Pod udarci nasilnega Roma je umrl Novomeščan Aleš Šutar. To je bil vrhunec vala terorja, ki je letos zajel jugovzhodno...
Resna država? / Zakaj za Rome ne najdemo rešitve?
"Kakorkoli je nasilje nesprejemljivo, ne smemo izpred oči izpustiti širšega konteksta romske skupnosti v Sloveniji. Čeprav sem mislil, da do neke mere poznam situacijo v Sloveniji, moram priznati, da sem bil zelo presenečen, da tako bogata in po vseh merilih urejena evropska država, ki ima v svetovnem merilu enega najmanjših deležev romskega prebivalstva, ne more rešiti tega problema.
Pogojne kazni in družbeno koristno delo za romske napade s sekiro – odstopiti mora tudi vrh sodne oblasti!
V oddaji Tarča o romski problematiki: Romi so za nasilna dejanja prejemali le pogojne kazni, zavajali socialne službe, država je z neukrepanjem pustila prebivalce jugovzhodne Slovenije na cedilu.
V Tarči so obravnavali nov Šutarjev zakon in prime...
Piše: Moja Dolenjska Na družbenem omrežju Facebook je veliko odziva požel zapis podjetnice Ane Rotar Petač, ki je spregovorila o varnostnih težavah, s katerimi se soočajo zaposleni v krškem podjetju Eurogarden. V njem je izrazila razočaranje nad odzivom pristojnih služb in pozvala k večji varnosti v državi. “Dragi Slovenci, žal mi je, da se je […] The post (VIDEO) Komaj verjetni posnetki kraj Romov: Pridejo cele družine, vzamejo kar želijo appeared first on Demokracija .
Kako oblast določi, kdo je Rom? Upravna enota nam je pojasnila postopek
Da bi bil posameznik uradno priznan kot državljan Republike Slovenije, pripadnik romske skupnosti, mora zadovoljiti nekaj kriterijev. Za to potezo se odloči prostovoljno.
Poslanka Levice Nataša Sukič je mimo Policije in sodstva že ugotovila, da gre pri smrti Aleša Šutarja le za “nerodnost”. Verjetno je bila nerodnost tudi nasilnost Romov, ko so napadli njegovega mladoletnega sina, zaradi česar je očeta poklical na pomoč. Pri dnevnem nadlegovanju, pretepanju ljudi, mladoletnikov, ki mirno hodijo v šolo, pri streljanju iz ilegalnega orožja, […]