Iskanje: ana
ponedeljek, 24. november
To je Ana Roš odgovorila na vprašanje o soprogovi zaporni kazni
Pravi, da mu stoji ob stani.
Ana Pusovnik Taks presenetila z drzno objavo in seksi fotografijami
Ana Pusovnik, znana iz šova Sanjski moški, je na svojih družbenih omrežjih objavila novo serijo fotografij in ob njih iskreno zapisala misel, ki je v trenutku odmevala med njenimi sledilci. “Opomnik, da biti mama ne pomeni pozabiti nase… ne pomeni, da se odrečeš sebi, ampak ravno nasprotno. Jaz se počutim še bolj ženstveno kot kadarkoli […] Ana Pusovnik Taks presenetila z drzno objavo in seksi fotografijami was first posted on 24 novembra, 2025 at 8:00 dop.
Ana Vita Verneker potrjuje svoj talent in letošnjo sezono zaključuje kot tretja v državi, a uspehi že napovedujejo svetlo prihodnost mlade tekačice iz Raven na Koroškem. Preberi članek: Ana Vita Verneker sezono 2025 končala kot tretja mlajša mladinka v Sloveniji na portalu Koroške Novice .
nedelja, 23. november
Mikaela Shiffrin nima konkurence, po poškodbi Neje Dvornik ničla Slovenk
Mikaela Shiffrin je dosegla 66. slalomsko zmago v svetovnem pokalu. Po Leviju je zmagala tudi v Gurglu. Po prvi vožnji ji je bila Lara Colturi še blizu (+0,31), v finalu pa je Američanka prednost povečala na sekundo in 23 stotink. Tretje mesto je osvojila Camille Raste. Neja Dvornik si je na jutranjem ogrevanju poškodovala gleženj in tekmo izpustila. Ana Bucik Jogan je v prvi vožnji zaostala 3,79 sekunde in ostala brez finala (34.), enako Lila Lapanja (+5,64) na predzadnjem, 42. mestu. Nika Tomšič je odstopila.
sobota, 22. november
Ana Maria Mitić iskreno o poti, ki jo je oblikovala: "Ne obžalujem niti enega svojega koraka"
V pogovoru, prežetem s toplino, iskrenostjo in značilno iskrico, nam igralka, pevka, ustvarjalka in podjetnica Ana Maria Mitić razkrije večplastnost svojega umetniškega sveta ter intimne drobce svojega vsakdana.
petek, 21. november
RTVS: Iz te oddaje so odšli naši najbolj prepoznavni voditeljski obrazi
Iz te oddaje so odšli naši najbolj prepoznavni voditeljski obrazi, nedavno tudi priljubljena Ana Tavčar.
Nekaj mesecev po razpadu zakona z nekdanjim nemškim nogometašem Bastianom Schweinsteigerjem se je nekdanja tenisačica odločila za veliko življenjsko spremembo.
četrtek, 20. november
Trojici iz Levija se bo v Gurglu tik pred zdajci pridružila še Nika Tomšič
Gurgl bo konec tedna gostil drugi slalom sezone. Pretekli vikend sta na Finskem odlično tekmovali Neja Dvornik in Ana Bucik Jogan, ki si dobro formo želita pokazati tudi v Avstriji. Novo priložnost za prve točke v slovenskem dresu bo imela tudi Lila Lapanja, ekipi pa se je v zadnjem trenutku pridružila še Nika Tomšič.
Maja Drolec: Mnenje o knjigi Olga Tokarczuk; Ana In v grobnicah sveta Prevedla Jana Unuk Police Dubove, 2022 Olga Tokarczuk (1962, Sulechów) je študirala klinično psihologijo na Varšavski univerzi in delala kot psihoterapevtka, vodila je založbo Ruta in delavnice kreativnega pisanja na krakovski Jagelonski univerzi ter na Opolski univerzi, bila je med pobudniki vroclavskega Festivala […]
sreda, 19. november
Karel Markuš, v naših krajih bolje poznan kot Drago, se je rodil 22. oktobra 1945 v vasi Hribi nad Trojanami, v družino Velnovih, očetu Martinu in materi Mariji, bil je najmlajši od osmih otrok. Otroška leta je preživel v domačem kraju. Že v mladosti ga je za duhovni poklic navdušil škof Anton Vovk, kar je zaznamovalo njegovo življenjsko pot. V duhovnika je bil posvečen 29. junija 1971 v Ljubljani. Leta 2002 je postal župnik v Čemšeniku, kjer je deloval vse do leta 2017, ob tem pa soupravljal še župnijo Šentgotard. Od leta 2018 še naprej upravlja župnijo Šentgotard ter župniji Šentožbolt in Blagovica. Skozi desetletja duhovniškega dela je župnik Drago s svojo skromnostjo, preprostostjo pustil globoko sled v številnih župnijah in srcih ljudi. Ana Sečnik, Fani Rozina
fani@odleti.eu
Blažena Marija Ana Sala, redovnica
»Pogumno služimo Gospodu, kakor najbolje znamo, tudi če to zahteva kakšno žrtev; če si te majhne težave, na katere morda naletimo pri uresničevanju kreposti, sploh zaslužijo takšno ime. Kajti kaj je tisto, kar lahko pretrpimo, v primerjavi s tistim, kar je zaradi nas pretrpel Jezus, naš ljubljeni Ženin? Ali se ne bi morali veseliti v Gospodu in se mu zahvaljevati, ko nam pošlje kakšno dobro priložnost, da dokažemo svojo ljubezen in zvestobo do njega? O! izročimo se Gospodu v vsem in za vse, pa nam bo pomagal, da bomo postali sveti.«
torek, 18. november
Kako mlad par lahko kupi svoj prvi dom brez prihrankov in pomoči staršev?
Sanjski dom ni le stvar želja, temveč odločitveni proces, poudarja finančna svetovalka Ana Vezovišek.
ponedeljek, 17. november
Ste vedeli, da je žena Denisa Avdića prava lepotica
Ana, žena Denisa Avdića, je prava lepotica. Nedolgo nazaj se je Denis končno vrnil nazaj na Radio 1, v jutranji program Denis Avdić šova. V studiu pa ga je danes obiskala njegova žena Ana, ki prireja v Stožicah nepozabno zabavo ob tretji obletnici Radia best FM. Ana pa je prava lepotica, ki ima tudi zelo […] Ste vedeli, da je žena Denisa Avdića prava lepotica was first posted on 17 novembra, 2025 at 8:29 pop.
Ana, odgovorna urednica radia best Fm vabi na dogodek v Stožice
* oglasno sporočilo Preprosti recepti, ki vsako stanovanje spremenijo v dom Topel in »slasten« vonj po domu lahko ustvarimo kjer koli na svetu. Tega nas učita Ana in Fernando, pravnica in arhitekt, Slovenka in Španec, ki živita in delata v Švici. Ana obožuje peko, ker jo ta povezuje z domovino in njeno babico, Fernando se […] Prispevek Knjiga tedna Celjske Mohorjeve: PRAVICA DO SLADKEGA* je bil objavljen na Novice.si .
nedelja, 16. november
Na festival slovenskega šansona 2025 slavila zasedba Uglašeni
V Domu kulture Velenje je zazvenelo 11 izbranih skladb Festivala slovenskega šansona. Podeljena je bila tudi nagrada Franeta Milčinskega – Ježka, ki jo je prejel Dušan Hren. Prireditev so poslušalci lahko spremljali v neposrednem prenosu na Prvem programu Radia Slovenija, na Radiu Koper in Radiu Maribor. [caption id="attachment_47655" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Vita Mavrič[/caption] Na razpis je prispelo 57 novih skladb, med katerimi je strokovna komisija v sestavi Vita Mavrič, Rudi Pančur in Goran Dekleva izbrala enajst šansonov, ki so se tokrat predstavili na festivalskem odru. Enajst novih šansonov Za nagrade so se potegovali: Matjaž Romih s skladbo Hohštapler, Cafe Noisette s skladbo Soška, Ana Mezgec in Nakana s šansonom Parkiram, s skladbo Avtobus št. 6 je nastopila Saša Lešnjek. V izboru so bili tudi Nina Virant in skladba Vedno je pa tvoje lice, Urška Bergant in Zlati časi, Ana Maria Mitić z Odo vodovodarju in Žigan Kranjčan s šansonom Zrcalo. Zasedba Uglašeni se je predstavila s skladbo Zdaj je čas za naju dva, Primož Vidovič se je predstavil s skladbo Kruha in iger, Jure Ivanušič in Nordunk pa z Zrcalom družbe. Podeljene festivalske nagrade Na Festivalu slovenskega šansona so bile podeljene štiri festivalske nagrade, in sicer velika nagrada slovenski šanson 2025 za najboljši šanson v celoti, nagrada za najboljše besedilo, nagrada za najboljšo glasbo in nagrada za najbolj obetavnega mladega avtorja ali izvajalca. Nagrado za najboljši šanson v celoti je prejela skladba Zdaj je čas za naju dva v izvedbi Uglašenih. Nagrado za najboljše besedilo je prejel šanson Zrcalo, Žigana Krajnčana v izvedbi bratov Krajnčan. Nagrado za najboljšo glasbo je prejel šanson Parkiram, Ane Mezgec in Nakane. Nagrado za obetavno mlado izvajalko pa je prejela Saša Lešnjek, ki je zapela šanson Avtobus št. 6. [caption id="attachment_47653" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Nuša Ofentavšek in zasedba Uglašeni[/caption] [caption id="attachment_47649" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Brata Krajnčan[/caption] [caption id="attachment_47651" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Ana Mezgec in Nakana[/caption] [caption id="attachment_47650" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Saša Lešnjek[/caption] Kdo so zmagovalci - Uglašeni? Jedro zasedbe Uglašeni sestavljata klaviaturist, skladatelj in aranžer Matevž Goršič ter pisec besedil in vokalist Mihael Lajlar. Lajlar je do danes izdal tri pesniške zbirke, glasbeno pa ustvarja z vzdevkom Edenon. Oba avtorja sicer sodelujeta tudi pri ustvarjanju pesmi za otroke in mlade. Do danes sta izdala zbirko pesmi HALO?! Na preteklem Festivalu slovenskega šansona 2023 sta nastopila s skladbo Barve ulic (glej video spodaj), tokrat pa sta se vrnila z zasedbo, ki jo sestavljajo vokalistka Nuša Ofentavšek, basist Dušan Kneževič, kitarist Rok Lajlar in bobnar Urban Krč. https://www.youtube.com/watch?v=7bPUmbj4dqE&list=RD7bPUmbj4dqE&start_radio=1 V sklopu Festivala slovenskega šansona pa je bila podeljena tudi nagrada Franeta Milčinskega – Ježka. Žirija za podelitev nagrade ki so jo sestavljali Ana Duša – predsednica, Ana Jurc, Barbara Kapelj, Maja Kač, Ingrid Kovač Brus, Dajana Makovec, Simona Moličnik, Boštjan Narat in Janez Pirc se je odločila, da letošnjo nagrado Franeta Milčinskega – Ježka prejme Dušan Hren. [caption id="attachment_47646" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Dušan Hren[/caption] The post Na festival slovenskega šansona 2025 slavila zasedba Uglašeni appeared first on Evrovizija.com .
Ana Vovk Pezdir: Ples zaobjema vse, nikjer ga ni konec
Zgodba Harlekina – društva za umetnost plesa ni le več kot pol stoletna zgodovina plesa v Celju, ampak je zgodba celotne družbe in časa, ki ga ni več.
sobota, 15. november
Mikaela Shiffrin je zmagovalka prvega slaloma sezone za svetovni pokal alpskih smučark. Američanka je v boju za deveto zmago na slalomu v Leviju previsoko za ostale postavila hitrostno letvico na črni progi. Slovenka Neja Dvornik je z zaostankom treh sekund dosegla sedmo mesto, Ana Bucik Jogan pa je bila dvajseta (+3,93). Preberi članek: Deveto zmagoslavje Shiffrin v Leviju, Dvornik na prvem slalomu sezone sedma na portalu Koroške Novice .
Festival slovenskega šansona 2025: Kateri šanson bo najboljši?
Na to vprašanje bodo poskusili odgovoriti na Festivalu slovenskega šansona 2025, ki se bo zgodil v nedeljo, 16. novembra, s pričetkom ob 20. uri. Žal neposrednega televizijskega prenosa ne bo, tako da se lahko s klikom tukaj pridružite neposrednem radijskem in video prenosu na spletni strani Prvega programa Radia Slovenija . Glasbeni večer, ki se bo odvijal v Domu kulture Velenje, bosta letos povezovala Igor Velše in Višnja Fičor. Edinstven festival Tik pred pričetkom tega edinstvenega festivala, skozi katerega skozi zgodbe spregovorijo šansoni, smo se pogovarjali tako z Andrejem Prezljem , ki je glasbeni urednik na Prvem programu Radia Slovenija in urednik letošnjega festivala kot tudi z Matejem Jevniškom , ki je urednik glasbenega in razvedrilnega uredništva na Radiu Slovenija. [caption id="attachment_47621" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj" align="none" width="1000"] [/media-credit] Andrej Prezelj[/caption] Prvi program kot ambasador šansona Andrej, Slovenski šanson je festival z dolgo tradicijo in zelo posebnim značajem. Kako se danes, v času instantne pop kulture in hitrih digitalnih formatov, pripravlja festival, ki temelji na besedi, zgodbi in glasbeni interpretaciji? Drži. Začetki festivala segajo v leto 1984. To je bil še festival Jugoslovanskega šansona pod vodstvom Bojana Adamiča. Festival je nekako zamrl potem leta 1990. Na Prvem programu je prišlo do obuditve festivala nato leta 2001 in je potekal vse do leta 2013. Po desetletnem premoru pa smo se na Prvem programu Radia Slovenija odločili, da je čas za obuditev festivala – saj smo opazili, da kar veliko slovenskih glasbenikov ustvarja v duhu šansona. Tako smo leta 2023 na razpis prejeli kar 66 skladb, letos 57 skladb. Kar seveda pomeni, da je zvrst šansona še vedno relevantna hkrati pa festival odpira vrata mlajši generaciji slovenskih šansonjerjev. Kot glasbeni urednik Prvega programa Radia Slovenija imate edinstven vpogled v razvoj domače glasbene scene. Kje danes vidite šanson? Upam trditi, da je Prvi program nekakšen ambasador šansona – šansone lahko slišite v naših glasbenih izborih, šansonjerji nastopajo tudi v oddaji Prva vrsta, kolegica Teja Klobčar pogosto v oddaji Pesem v žepu naredi daljšo recenzijo albumov in pogovore s šansonjerji. Prvi program Radia Slovenija ima posebno poslanstvo – negovati slovensko besedo in glasbo. Kaj vam osebno pomeni, da se festival odvija prav pod okriljem radia, in kako se ekipa programsko in produkcijsko vključuje v ta proces? Radio je odličen medij za festival; radijski eter doseže tiste nekoliko starejše poslušalce, kot verjetno tudi poslušalke in poslušalce srednjih let, sploh tiste, ki se peljejo v avtomobilu, hkrati pa mlajši poslušalci izvejo informacije tudi preko naših socialnih medijev ali portala MMC. Kot urednik festivala imam prste povsod, saj je nujno, da ima en človek pregled vseh segmentov festivala tudi če katerega ne pokriva – tako sem zadolžen za komunikacijo z glasbeniki, organizacijo tonskih vaj, zbiram tehnične rajderje za našo produkcijsko ekipo, pišem sporočila za javnost, kakor tudi spremno besedilo za glasbeno izdajo šansonov. Sem tudi nekakšen vezni člen med glasbeniki in našo produkcijsko ekipo, če pride do kakršnih koli sprememb to seveda obvestim obe strani. Publika šansona je pogosto opisana kot zahtevna, zrela, a tudi hvaležna. Kako danes poslušalci sprejemajo tovrstne festivale in ali opažate, da se zanimanje za šanson med mlajšimi generacijami morda znova prebuja? Če sklepam po koncertu Hostnika in Krečiča, ki se je zgodil 25. oktobra, je bilo med poslušalci kar nekaj mladih obrazov. Ali bo veliko mladih na sklepnem večeru Festivala slovenskega šansona, nimam podatka. Vem, pa da karte za šanson kar hitro kopnijo, tako da pričakujem precej napolnjeno dvorano. [caption id="attachment_47622" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj" align="none" width="1000"] [/media-credit] Matej Jevnišek[/caption] Sodobni trubadurji Matej, kot glasbeni urednik nosite pomemben del odgovornosti za umetniško in programsko podobo festivala. Kako ste se lotili izbora in koncepta – kaj je bil vaš glavni kriterij pri sestavljanju letošnjega programa? Glede na to, da je festival tekmovalnega značaja težko govorimo o konceptu, vsaj v začetkih. Koncept se pravzaprav izoblikuje kasneje, s prijavljenimi skladbami prek razpisa, nato izbora strokovne komisije in šele nato lahko začnemo govoriti o obrisih koncepta. Če govoriva o krovnem konceptu ozirom kriterijih, pa šanson že sam po sebi nastane kot pesniški »izbruh« v povezavi z glasbo. Besedilo je tisto, ki mora imeti umetniško vrednost. Seveda tudi muzika nosi svoj del te odgovornosti. Festival Slovenski šanson ima svojo tradicijo, a tudi svojo občinstvo, ki pričakuje presežek – tako v besedilu kot v interpretaciji. Kako težko je danes najti avtentične ustvarjalce, ki še znajo pripovedovati zgodbe skozi pesem? O tem bi lahko razglabljali zelo široko, od krize vrednot do individualizma in skorajda čustvene otopelosti sodobnega človeka. Šanson se mora roditi iz osebne izkušnje, iz krika, kritike, poteptanosti, krize … a vse to mora avtor občutiti na lastni koži. Zato da se izpove, da zadrhti njegova duša, se na odru da poslušalkam in poslušalcem. In nato mu verjamemo, ko se naježi koža, ko ga razumemo in se lahko poistovetimo z njegovo pripovedjo. Gre za sodobne trubadurje. In so, še vedno so med nami, kot boste lahko slišali in doživeli muziko na lastni koži. Z uredniškega vidika – kaj pomeni priprava takšnega festivala za Radio Slovenija? Predvsem v prvi vrsti izpolnjevanje poslanstva za nekomercialne in nišne vsebine. Šanson sam zase težko preživi nekje zunaj, naše poslušalstvo je v zadnjih letih malo zatavalo v nenavadne okuse in trivialnost. Ravno zato pa je tukaj javni servis nacionalnega medija, da kljub vsemu postavlja smernice in pokaže, da je tukaj še kaj drugega od enostavnih glasbenih in besednih vzorcev. Nacionalni medij ne sme nikoli pozabiti na svojo izobraževalno vlogo, ki sploh ni tako minorna. Že glasbeni uredniki nosimo pomembno nalogo v zadovoljevanju zelo širokih glasbenih okusov in moramo krmariti med željami in našo lastno estetiko. Verjemite, ni enostavno. Je pa tako, da če nacionalni medij ne bo poskrbel za otroško, mladinsko, ljudsko, zborovsko, glasbo pihalnih orkestrov in godb ter šanson, nihče ne bo. Kljub vsemu mi letno na terenu in v naših studiih posnamemo ter arhiviramo ogromno koncertov, ki se nato predvajajo v etru nacionalnega medija. Če mi tega ne naredimo, potem vseh teh glasbenih vsebin ni. Prav tako je s projekti, kot je Festival slovenskega šansona. So sicer velik organizacijski in finančni zalogaj a ravno za to smo tukaj. Kaj bomo pustili zanamcem, je naša odgovornost. Upam, da ne praznih arhivov. Na tem mestu se moram zahvaliti Festivalu Velenje, ki je z nami vstopil v koprodukcijo in je na lokalni ravni izpeljal svojo nalogo več kot odlično. Nič ni samoumevno, tudi interes za nišne vsebine ne. Tega se moramo zavedati. Če bi morali opisati letošnji festival v treh besedah – katere bi izbrali? Drzen, sodoben in strasten. Šanson je glasbeni izraz, ki izhaja iz francoske tradicije in označuje pesem z izrazito literarno vsebino. Gre za intimno, pogosto pripovedno pesem, ki združuje poetičen besedilo z občutljivo, minimalistično glasbeno spremljavo, običajno kitaro ali klavirjem. V središču šansona je zgodba ali čustvo, pogosto melanholično, nostalgično ali refleksivno, pri čemer izvajalec poudarja interpretacijo in besedilno izražanje bolj kot tehnično virtuoznost. Klasični primeri prihajajo iz Francije, a žanr je vplival tudi na glasbeno sceno drugod po svetu. Slovenski šanson 2025 Na festivalskem odru se bo v tokratni ediciji predstavilo enajst izbranih zasedb - pisana bera tako izvajalsko in glasbeno, tudi tematsko. Ton glasbenega večera bo, kot se za šanson leta 2025 spodobi, poetično klasičen in sodoben. Po odpetih tekmovalnih skladbah bo tričlanska strokovna komisija na prireditvi podelila nagrado za najboljše besedilo, najboljšo glasbo, nagrado za obetavnega mladega avtorja ali izvajalca ter veliko nagrado slovenski šanson 2025 za najboljši šanson v celoti. Na tekmovalnem odru se bodo predstavili (celotno predstavitev tekmovalcev si lahko ogledate tukaj ): 1. Matjaž Romih – Hohštapler 2. Café Noisette – Soška 3. Ana Mezgec in Nakána – Parkiram 4. Saša Lešnjek – Avtobus št. 6 5. Nina Virant – Vedno je pa tvoje lice 6. Urška Bergant – Zlati časi 7. Ana Maria Mitić – Oda vodovodarju 8. Žigan Krajnčan – Zrcalo 9. Nuša Ofentavšek (Uglašeni) – Zdaj je čas za naju dva 10. Primož Vidovič – Kruha in iger 11. Jure Ivanušič & Nordunk – Zrcalo družbe [caption id="attachment_38130" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Leta 2023 je slavil Tomaž Hostnik (Dekle iz zlatih sanj).[/caption] Posebna nagrada Na Festivalu Slovenskega šansona bodo podelili tudi nagrado Franeta Milčinskega - Ježka, ki bo letos podeljena že sedemintridesetič. Kdo bo prejemnik bo znan v nedeljo zvečer ... Dosedanji nagrajenci pa so: Marjan Marinc, Bojan Adamič, Srečko Golob, Urban Koder, Iztok Mlakar, Mojmir Sepe, Ervin Fritz, Jani Kovačič, Tomaž Pengov, Pavel Lužan, Gojmir Lešnjak, Vita Mavrič, Zlatko Šugman, Jure Ivanušič, Črt Škodlar, Nataša Tič Ralijan, Andrej Rozman Roza, Sašo Hribar, Kolektiv Narobov, Adi Smolar, Tone Partljič (za življenjsko delo), Lado Leskovar, Vinko Möderndorfer, Barbara Cerar, Tone Fornezzi - Tof (za življenjsko delo), Tilen Artač, Toni Gašperič, Marko Radmilović, Ljerka Belak, Desa Muck, Drago Mislej - Mef, Zoran Predin, Jurij Souček (za življenjsko delo), Marko Brecelj, Vlado Kreslin, Svetlana Makarovič, Vlado Poredoš, Tomaž Domicelj in Sašo Hribar (posthumno) ter Boris Cavazza. The post Festival slovenskega šansona 2025: Kateri šanson bo najboljši? appeared first on Evrovizija.com .
Mikaela Shiffrin razred zase, zelo dobra tudi Dvornik
V Leviju na Finskem je v slalomu za svetovni pokal prepričljivo zmagala Američanka Mikaela Shiffrin, druga je bila Albanka Lara Colturi, tretja pa Nemka Emma Aicher. Neja Dvornik je tekmo končala na 7. mestu, Ana Bucik Jogan pa je bila 20.