Iskanje: domovina
ponedeljek, 10. november
Luka Modrić ima milijone evrov, a ne vidi potrebe po nepotrebnem zapravljanju. Na reprezentančni zbor se je pripeljal za majhen denar.
Kralj brez prijateljev, denarja in domovine
Nekdanji španski monarh v knjigi trdi, da so mu prav vsi obrnili hrbet. Juan Carlos je abdiciral leta 2014, šest let pozneje pa odšel v Abu Dabi.
Festival slovenskega šansona 2025: Katera bo najlepša skladba?
Festival slovenskega šansona ima na Prvem programu Radia Slovenija dolgo zgodovino. Po desetletni prekinitvi je leta 2023 začel pisati novo poglavje in javnosti predstavil izbrane šansone nove generacije. Letos so slovenski glasbenice in glasbeniki na objavljeni razpis poslali 57 novih skladb, med katerimi je strokovna komisija v sestavi Vita Mavrič, Rudi Pančur in Goran Dekleva izbrala enajst šansonov, ki se tokrat predstavljajo na festivalskem odru. Sledi sklepno dejanje Dva koncerta Festivala slovenskega šansona sta že izzvenela. Tomaž Hostnik in Matija Krečič sta 26. oktobra s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v studiu 26 Radia Slovenija predstavila svoj tretji album Domovini, retrospektivni koncert La Vita è bella pa je v razprodani Linhartovi dvorani Cankarjevega doma 4. novembra ob stoječih ovacijah izvedla Vita Mavrič. Tretje dejanje festivala prinaša 16. novembra tekmovalni večer, na katerem se bo 11 letošnjih izbranih šansonov potegovalo za naziv slovenski šanson 2025. [caption id="attachment_38130" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Leta 2023 je slavil Tomaž Hostnik (Dekle iz zlatih sanj).[/caption] Na tekmovalnem odru se bodo predstavili: 1. Matjaž Romih – Hohštapler 2. Café Noisette – Soška 3. Ana Mezgec in Nakána – Parkiram 4. Saša Lešnjek – Avtobus št. 6 5. Nina Virant – Vedno je pa tvoje lice 6. Urška Bergant – Zlati časi 7. Ana Maria Mitić – Oda vodovodarju 8. Žigan Krajnčan – Zrcalo 9. Nuša Ofentavšek – Zdaj je čas za naju dva 10. Primož Vidovič – Kruha in iger 11. Jure Ivanušič & Nordunk – Zrcalo družbe Tričlanska strokovna komisija bo na prireditvi podelila štiri nagrade: nagrado za najboljše besedilo, nagrado za najboljšo glasbo, nagrado za obetavnega mladega avtorja ali izvajalca in veliko nagrado slovenski šanson 2025 za najboljši šanson v celoti. Festival slovenskega šansona Predstavitev tekmovalcev Jure Ivanušič & NORDunk Jure Ivanušič je vsestranski umetnik – igralec, režiser, scenarist, glasbenik in šansonjer. Odigral je več glavnih vlog v slovenskih filmih ter več kot 60 gledaliških vlog. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med njimi Borštnikovo nagrado, nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije, nagrado Franeta Milčinskega - Ježka ter nagrado občinstva na Festivalu slovenskega filma. Že od leta 1997 ga spremlja zasedba NORDunk, s katero se tudi letos predstavlja na Festivalu slovenskega šansona; v njej delujejo harmonikar Tomaž Marčič, saksofonist Bojan Logar, kitarist Simon Šimat, basist Gregor Antauer in klaviaturist Andrej Antauer ter tolkalec Martin Rošer. [caption id="attachment_17329" align="alignnone" width="845"][media-credit name="Foto: Sandi Fišer" align="none" width="845"] [/media-credit] Jure Ivanušič[/caption] Tekmovalni večer Festivala slovenskega šansona 2025 bo v nedeljo, 16. novembra 2025, ob 20.00 v Domu kulture Velenje, spremljate ga lahko v neposrednem avdio- in videoprenosu na Prvem programu Radia Slovenija, na Radiu Koper in Radiu Maribor. Primož Vidovič Primož Vidovič je kantavtor in filozof, eden vidnejših slovenskih šansonjerjev in interpret popevk ter džezovskih standardov. Za avtorsko glasbo, v kateri duhovito odslikava usode in zablode današnjosti, je prejel številne nagrade. Literarna besedila, zasoljena z dovtipi in aluzijami, in kabaretsko teatralnost pospremi z eklektično glasbo, v kateri se prelivajo ljudski melosi z vseh koncev sveta, od tanga in džeza pa do sevdaha in fada. Na Festivalu slovenskega šansona se predstavlja z zasedbo, v kateri delujejo harmonikar Matjaž Balažič, lutnjar in kitarist Timi Krajnc, tolkalist in pevec Niko Kostanjevec ter pevca Samo in Janez Ivačič. Saša Lešnjek Saša Lešnjek je diplomantka džezovskega petja na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, svojo glasbeno pot pa nadaljuje na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Širša javnost jo je spoznala v vlogi Sandy v muzikalu Briljantina. Leta 2021 je na festivalu Melodije morja in sonca prejela nagrado Danila Kocjančiča za najobetavnejšo avtorico. Redno nastopa z Big Bandom in Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija ter je aktivna na področju sinhronizacije. Letos se prvič podaja tudi v šansonjerske vode, ob tem jo spremljajo Bratje Poljanec, Luka za vibrafonom, Nejc na harmoniki, Jon na kontrabasu, pridružuje se jim še klarinetist Tomaž Zevnik. [caption id="attachment_36784" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Saša Lešnjek[/caption] Dogodek bosta povezovala Višnja Fičor in Igor Velše, pod scenarij se je podpisal Ambrož Kvartič. Café Noisette Café Noisette sestavljajo vokalistka Kaya Tokuhisa, pianist Rok Lopatič in harmonikar Žiga Vehovec. Posamezno delujejo v različnih glasbenih okoljih, druži pa jih ljubezen do igranja šansonov, ki jih interpretirajo v francoskem, slovenskem in italijanskem jeziku, sem in tja pa se podajo tudi na izlet v druge glasbene svetove. Poleg znanih napevov njihov repertoar zajema tudi širok nabor avtorskih skladb izpod peresa Barbare Kobal. Besedila se dotikajo najrazličnejših tematik, za katere je značilna izrazita atmosfera, ki poslušalcu naslika kontrastne podobe in v njem vzbudi barvito paleto občutkov: od melanholije somračnega jesenskega večera do vedrine z dežjem opranega poletnega neba. Ana Maria Mitić Ana Maria Mitić je končala študij klavirja in glasbene teorije na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, vendar jo javnost bolj pozna kot televizijsko voditeljico in igralko. »Če bi obstajalo polje, kjer lahko združim vse svoje ljubezni, klavir, globoko besedno izpoved, oder, iskrena čustva in improvizacijo, potem to ni nič drugega kot šanson,« pravi sama, to pa potrjuje tudi njen nastop na Festivalu slovenskega šansona 2023, na katerem je občinstvo navdušila s svojo avtorsko pesmijo V našem belem hodniku. Pri ustvarjanju se ji pridružujeta Žiga Vehovec s harmoniko in Ilj Pušnik s kontrabasom, njihov trio pa najraje ponese šansone do poslušalcev z avtoričino unikatno povezovalno spremljavo. [caption id="attachment_47225" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Klemen Mramor" align="none" width="1000"] [/media-credit] Ana Maria Mitić[/caption] Na festivalski razpis je prispelo 57 prijavljenih skladb, na koncu so jih izbrali enajst. Nina Virant - VIRA Nina Virant s svojim vsestranskim umetniškim izrazom že vrsto let z eno nogo na domačih tleh, z drugo na Nizozemskem deluje na številnih področjih, od raziskovanja glasbenega izročila predvsem slovanskih kultur, popa, džeza, vse do eksperimentalnih žanrov, progresivne glasbe in sodobnega gledališča. Poleg avtorskega opusa kot vokalistka, klaviaturistka in soavtorica sodeluje s številnimi domačimi in evropskimi glasbeniki. VIRA je umetničin zvočni izraz, v katerem se ji pri performansih v živo pridružuje pianistka in oblikovalka sintetizatorskih zvokov Mojca Zupančič. Na Festivalu slovenskega šansona jo spremljata še spremljevalni vokalistki Sonia Melocco in Lea Teraž. Matjaž Romih Matjaž Romih je radijski napovedovalec in glasbenik. Je član zasedbe BosaZnova, ki jo je leta 2014 soustanovil s svojo partnerko Vanjo Romih. Širši javnosti sta se predstavila leta 2022 s skladbo Želje na festivalu Melodije morja in sonca, kjer sta nastopila tudi leto pozneje s skladbo Običajen par, za katero je Matjaž prejel nagrado za najboljše besedilo. Kot kantavtor je zmagal leta 2005 na Festivalu slovenskega šansona s skladbo Dama reklama v absolutni kategoriji in osvojil prvo nagrado – snemanje albuma. Leto pozneje je pri ZKP RTV Slovenija izdal svoj prvi in edini album z naslovom Novice iz Slovenije, na katerem je poleg omenjene zmagovalne Dame reklame še 10 skladb. [caption id="attachment_30816" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] BosaZnova na odru MMS 2022.[/caption] Šanson je glasbeni žanr, ki izvira iz Francije in se osredotoča na pripovedovanje zgodbe skozi besedilo, pogosto z lirskim, čustvenim ali melanholičnim tonom. V ospredju so besedila, ki izražajo osebne občutke, ljubezenske zgodbe, vsakdanje življenje ali družbene refleksije, spremlja pa jih preprosta, a izrazita melodija. Gre za intimno, skoraj poetično obliko pevskega izraza, kjer je interpretacija pevca ključna za prenos čustev poslušalcu. Urška Bergant Urška Bergant je pevka, violinistka in avtorica glasbe, njene avtorske pesmi pa so dolga leta potrpežljivo čakale na pravi trenutek, da se rodijo. Ta trenutek je naposled prišel pred dobrim letom. Njene skladbe, prežete z iskrenostjo in globino, nežno, a jasno zrcalijo svet, v katerem živimo, ter ponujajo poti, ki vodijo k spremembi. Na Festivalu slovenskega šansona se predstavlja s pesmijo Zlati časi. Na odru jo spremljajo kitarist Dino Šemsudin Džopa, profesor harmonike Miha Pinterič ter džezovski kontrabasist Jure Bergant. Žigan Krajnčan Žigan Krajnčan je glasbenik, koreograf, performer in avtor, ki svojo umetnost gradi na prepletu giba, glasu in besede. V svojih projektih združuje pesem, ritem in telesnost ter ustvarja samosvoj izraz, prepoznaven na slovenskih in tujih odrih. Njegov umetniški svet pogosto sooblikuje brat Kristijan Krajnčan, vrhunski violončelist, bobnar, skladatelj in producent, s katerim ustvarjata izjemno uigran in čustveno prefinjen tandem. Na Festivalu slovenskega šansona predstavljata skladbo Zrcalo, ki jo izvajata skupaj – Žigan na vokalu in kitari, Kristijan na violončelu. [caption id="attachment_42886" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj" align="none" width="1000"] [/media-credit] Žigan Krajnčan[/caption] Festivalski večer bo med drugim zaokrožila podelitev nagrade Franeta Milčinskega - Ježka. Ana Mezgec in Nakána Ana Mezgec z zasedbo Nakána svojo večplastno poezijo prepleta z nepredvidljivimi kosi harmonskega gradiva in ritmičnih vzorcev. Nakáno odlikujeta unikaten zvok in energija izvrstne zasedbe, za kar poskrbijo Leon Firšt za klavirjem, Jošt Lampret na basu, Gašper Peršl na bobnih, Tilen Stepišnik na kitari ter Danijel Bogataj na violini in spremljevalnem vokalu; vsi skupaj glasbeni izraz spretno ovijejo v posebno oblikovan plašč, ki Anin vokal in violino povezuje v skladno celoto. Uglašeni Jedro zasedbe Uglašeni sestavljata klaviaturist, skladatelj in aranžer Matevž Goršič ter pisec besedil in vokalist Mihael Lajlar. Lajlar je do danes izdal tri pesniške zbirke, glasbeno pa ustvarja z vzdevkom Edenon. Oba avtorja sicer sodelujeta tudi pri ustvarjanju pesmi za otroke in mlade. Do danes sta izdala zbirko pesmi HALO?! Na preteklem Festivalu slovenskega šansona 2023 sta nastopila s skladbo Barve ulic, tokrat pa se vračata z zasedbo, ki jo sestavljajo vokalistka Nuša Ofentavšek, basist Dušan Kneževič, kitarist Rok Lajlar in bobnar Urban Krč. Sklepni festivalski večer bo potekal v koprodukciji s Festivalom Velenje, saj novembra Dom kulture Velenje praznuje 65. obletnico nastanka, kar zaznamujejo številni dogodki. Dom kulture Velenje je stičišče kulturnega življenja, ena osrednjih zgradb sodobnega Velenja in objekt modernizma pod spomeniškim varstvom. Svečano odprtje doma je bilo 29. novembra 1960, takrat se je tudi uradno končala dvoletna gradnja tega izjemnega kulturnega hrama. The post Festival slovenskega šansona 2025: Katera bo najlepša skladba? appeared first on Evrovizija.com .
sobota, 8. november
V našo novinarko uperili avtomatsko orožje (Suzy)
Oddahnili smo si, ko se je novinarka časopisne hiše Delo varno vrnila v domovino po tem, ko je z zgodovinarjem Žigo Smoličem nenapovedano odpotovala v Palestino, da bi nam iz prve roke prenesla zgodbe ljudi pod okupacijo.
Iz svoje mladosti se spominja urejenih razmer glede Romov, danes pa težavo vidi v socialnih transferjih, saj izpostavlja, da so Romi prenehali delati, poroča Domovina. LJUBLJANA – „Problem je, da je socialni transfer pripomogel, da so Romi nehali hoditi v službo, ker so ugotovili, da so lahko za nekoliko manjši denar doma, in ko imaš […] The post Jasno sporočilo Romom na Dolenjskem: „V Švici pride marica in vse odpeljejo. Ni zapisnikov, ni izgovorov!“ first appeared on NaDlani.si .
petek, 7. november
Jan Plestenjak in Katarina Čas: ponosna na Slovenijo in svoje korenine
"Spraševal sem se, zakaj je v Sloveniji tako narobe, če imaš obešeno zastavo, če hvalimo drug drugega in našo deželo. Ugotovil sem, da ko rečeš, da nekaj ljubiš, si odgovoren, da to neguješ. Veliko lažje pa je nič ne ljubiti, ker potem nimaš nobene odgovornosti," je med pogovorom o tem, zakaj ima domovino tako rad, izpostavil Jan Plestenjak. Igralka Katarina Čas, ki je ves čas razpeta med Slovenijo in Italijo, pa je povedala, da je na svoje korenine in državo, od kjer prihaja, ponosna, "kar pa ne pomeni, da ne maram iti čez mejo in pogledati, kako je tam". Oba sta nekaj besed namenila tudi zasebnemu življenju, Plestenjak je tako razkril nekaj podrobnosti z nedavne poroke, Čas pa je spregovorila o odnosu s svojim partnerjem, ki je Italijan.
četrtek, 6. november
Juan Carlos, kralj brez prijateljev, denarja in domovine
V izgnanstvu v Abu Dabiju nekdanji španski kralj Juan Carlos v spominih razkriva občudovanje do Franca, razočaranje nad sinom in občutek izdaje.
sreda, 5. november
Eden največjih športnih zvezdnikov namerava postati kmet
Norveški atletski šampion Jakob Ingebrigtsen se namerava po koncu športne kariere ukvarjati s kmetijstvom. 25-letnik je v domovini že kupil kmetijsko posestvo v vrednosti milijon evrov.
Dejan Kelhar: Slovenija enostavno ni nogometna dežela
Ko smo ga poklicali in je povzdignil slušalko, nas je pozdravil z njegovim značilnim, dobrodušnim smehom. Z njim rad izžareva tisto, kar ga krasi v življenju. To pa je pozitivna energija. Nekdanji slovenski reprezentant Dejan Kelhar je takoj vedel, zakaj smo ga poklicali. Ponovno je namreč deležen posebnega privilegija, s katerim se ne more pohvaliti veliko Slovencev. Še drugo leto zapored bo v domovini spremljal evropski dvoboj dveh nekdanjih delodajalcev. Lani s svojim obiskom v Stožicah ni prinesel sreče Olimpiji proti Cercle Brugge (1:4), zdaj pa upa, da se bo v četrtek, ko si bo v knežjem mestu ogledal srečanje med Celjem in varšavsko Legio, končalo bolje za gostitelje. Želi pa si tudi, da bi trener Albert Riera ostal še dolgo v Celju. Kot nekdanji nogometaš Crvene zvezde, s katero je bil tudi prvak, pozorno spremlja vročo temo o morebitni selitvi španskega stratega v Beograd. Kaj meni o vsem skupaj?
nedelja, 2. november
Leta 2002 je zgodovinarka dr. Jera Vodušek Starič v samozaložbi objavila knjigo Slovenski špijoni in SOE, 1938–1942. Pavle Borštnik je o njej 13. 2. 2003 v časopisu ameriških Slovencev Ameriški domovini objavil obširno predstavitev.
sobota, 1. november
Ob dnevu spomina na mrtve so se v petek po Kamniku zvrstile spominske in komemorativne slovesnosti. Zbrane so združevale misli, spoštovanje in zahvalo vsem, ki so v vojnah in težkih časih žrtvovali svoja življenja za svobodo, mir in domovino. Poklon pri kamniških spomenikih Dopoldne, ob 11. uri, je kamniški župan Matej Slapar skupaj s predstavniki veteranskih in domoljubnih […] The post Ob dnevu spomina na mrtve v Kamniku: s spoštovanjem do vseh, ki so darovali za domovino appeared first on modre novice .
petek, 31. oktober
Odbojkarski as ob vrnitvi v Slovenijo: "Igral sem po Italiji, Turčiji, ampak..."
Tonček Štern, ki je v preteklosti nosil dres številnih evropskih velikanov, se je pred letošnjo sezono vrnil v domovino, kjer ima s slovenskim serijskim prvakom ACH Volleyem zelo visoke cilje.
četrtek, 30. oktober
Ja, to je največja žalost – Slovenski as z obžalovanjem ob obisku domovine
Slovenska rokometna reprezentanca bo v petek ob 18. uri v Srbiji odigrala prijateljsko tekmo, na kateri bo Uroš Zorman iskal odgovore za prihodnost. Več na Ekipa.si
V reviji Domovina so 23. 10. 2025 pod naslovom Dragi Slovenci, predramite se objavili pogovor Vide Petrovčič z Ignacijo Fridl Jarc, tajnico-urednico na Slovenski matici. Poobjavljamo odlomek.
Igor Leiler o Japoncih: So zelo sprejemljivi za nove stvari, asimilacija novih idej je hitra
Igor Leiler na Japonskem živi že 47 let, vse od svojega tridesetega leta. Doktor teoretične matematične ekologije se je v deželi vzhajajočega sonca odločil ostati in si tam ustvariti življenje, česar pa Slovenec sprva ni načrtoval. "Mislil sem, da bom tukaj doštudiral in se potem vrnil v Ljubljano. Iskal sem delo na univerzi, na področju matematike ali biologije, a ga nisem dobil. Nato pa sem na Japonskem našel delo in naposled tudi ženo," nam v rubriki Prek meja zaupa Leiler, ki je v zrelih letih tudi popolnoma nenadejano zamenjal svojo poklicno pot in pred 24 leti odprl še danes edino slovensko restavracijo Pikapolonca na Japonskem. Razkril nam je tudi veliko zanimivosti iz daljne dežele in primerjal Slovenijo z danes že skoraj njegovo drugo domovino Japonsko.
ponedeljek, 27. oktober
Državni praznik Dan suverenosti na Sveti Gori že vrsto let praznujemo z obhajanjem maše za domovino, letos je zahvalno bogoslužje potekalo prav na praznik v soboto, 25. oktobra. Svečani dogodek so omogočili Škofija Koper, Vojaški vikariat, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo »VETERANI« Nova Gorica in Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve. Somaševanje je vodil koprski škof dr. Peter Štumpf ob sodelovanju župnijskega pevskega zbora Podkraj.
sobota, 25. oktober
Federica Brignone bije bitko s časom
Italijanska smučarska zvezdnica Federica Brignone se ne predaja v boju za mesto na zimskih olimpijskih igrah v svoji domovini. "Moje sanje so biti tam," je 35-letnica dejala ob robu otvoritve svetovnega pokala v alpskem smučanju v Söldnu ta konec tedna.
četrtek, 23. oktober
Kako postati Slovenec?
Oddaja Slovencem po svetu je ena prijetnejših na Radiu Slovenija. Vsak petek ob 21.05 lahko eno uro poslušamo pogovore z rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu, ekonomskimi emigranti z začetka 20. stoletja, tistimi, ki so se iz domovine izselili iz političnih razlogov, in kot na spletni strani zapišejo sami ustvarjalci oddaje, »zadnje čase z ljudmi, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih...
sreda, 22. oktober
V pripravi na misijon na Kokrici in v prošnji, da bi se ta milostni čas dotaknil kar največ župljanov, smo na rožnovensko nedeljo poromali v narodno svetišče k Mariji Pomagaj na Brezje. Kot romarji upanja smo se peš podali na 20 km dolgo pot čez Udinboršt skozi Strahinj, Podbrezje, naprej do Posavca in po štirih urah prispeli na Brezje. Med potjo smo zmolili tri rožne vence za mir na svetu, za naše družine in župnijo ter za domovino. Nekje vmes smo zapeli še Mariji, Kraljici rožnega venca. Na Brezjah so se nam pridružili drugi župljani, ki so se na Brezje pripeljali z avtomobili. Upokojeni nadškof Stanislav Hočevar, ki bo misijonar v naši župniji, je daroval mašo. V pridigi nas je spodbudil, naj zaupamo v Božje usmiljenje, naj živimo iz svoje vere in odkrivamo ta čudoviti Božji svet, v katerem je »mogoče murvo presaditi v morje«. Po maši smo pred Marijinim oltarjem zapeli še litanije Matere Božje. Stanka Grah
Na praznik povišanja svetega Križa, 14. septembra, je bilo v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja vseslovensko srečanje pritrkovalcev. Udeleženci so bili izbrani na škofijskih srečanjih, kjer so s svojim znanjem, spretnostjo in ljubeznijo do pritrkavanja izstopali med drugimi skupinami in prejeli povabilo, da se predstavijo na osrednjem srečanju v središču ljubljanske nadškofije. Pritrkovalci so bili tokrat posebej povabljeni kot »romarji upanja«, naj kot zvonovi sami ponesejo glas sporočila Odrešenja v vse kotičke domovine. Zbrane je nagovoril ljubljanski stolni prošt Jožef Lap, ki se je zahvalil pritrkovalcem za zvestobo, požrtvovalnost in vztrajnost. Po duhovnem uvodu je Roman Starc kratko predstavil ljubljansko stolnico in zvonove. Po predstavitvi se je slišal glas zvonov tudi po središču Ljubljane. S tem srečanjem se tudi simbolično zaključuje pritrkovalsko leto. Posebno pozornost sta izkazala tudi nadškof Stanislav Zore in škof Andrej Saje, ki sta najzaslužnejšim članom podelila pos...