Iskanje: izrek
četrtek, 7. maj
Na vzhodu Slovenije vlada izjemna suša. Strokovnjaki opozarjajo na zgodovinsko nizke pretoke rek in tudi do 30 % manjši pridelek.
Piše: SCNR »S polno natovorjenim vozom, v katerega sta bila vprežena dva konja, smo se podali od doma v neznani svet. To je bilo 9. maja 1945, točno opoldne, ko je zvonilo Marijino češčenje smo zapuščali vas, na mostu čez potok Reko.« V majskih dneh, ko se spominjamo konca druge svetovne vojne, se mnogi z […] The post (PRIČEVANJE) Frančiška Ogrinec: Kako je moj oče postal domobranec appeared first on Demokracija .
Provansa je slikovita pokrajina na jugovzhodu Francije, znana po poljih sivke, sredozemskem podnebju, bogati zgodovini ter kulinaričnih in umetniških zakladih. In tu je nekaj razlogov, zakaj jo morate postaviti na svoj seznam krajev, ki jih želite doživeti še v tem življenju. Provansa je zgodovinska in naravna pokrajina na jugovzhodu Francije, ki obsega območje med reko […] Preberi več The post Top 6 razlogov, zakaj se vsi zaljubijo v Provanso appeared first on Vandraj .
sreda, 6. maj
Grozljivo: nedaleč od slovenske meje našli trupli dveh moških
Najprej so policisti v reki opazili eno truplo, nato še drugo.
Po dnevih divjine sva z Zlato odjadrala do otoka New Georgia, kjer sva si privoščila nekaj udobja civilizacije in dopolnila zaloge hrane in vode na barki. Za prvi postanek na otoku sem si izbral naselje Munda, kjer je tudi otoško letališče. Preglavice na poti so nama spet povzročali številni koralni grebeni, ki obkrožajo otok, a niso vrisani na navtičnih kartah oziroma so narisani na napačnih mestih. Tudi satelitski posnetki tega dela otoka so zelo slabi, ali so prekriti z oblački ali pa je morje na posnetkih zaslepljeno s soncem. Pomagala sva si lahko le s počasno plovbo med grebeni in s skrbnim opazovanjem barv morja pred premcem barke. Zlatini živci so bili spet na preizkušnji še posebej, ko se je pooblačilo in je začelo deževati. Takrat se v morju svetlih barv grebenov ni več videlo že na daleč, temveč so se prikazali šele tik pred barko in sva potem morala na hitro ustaviti barko in se vračati iz slepe ulice. Dve uri sva potrebovala za zadnje tri milje poti in do Munde nama je uspelo pripluti ne da bi nasedla. Za nagrado sva si v gostilni ob obali privoščila večerjo, naslednji dan pa še sprehod po vasi in okolici ter obisk trgovin in tržnice. Za privez za Skokico preko poletja sem se dogovoril v marini v pristaniškim mestecu v Noro, ki leži na severozahodni strani otoka. Pot med Mundo in Norom naju je spet vodila med številnimi koralnimi grebeni, otoki, otočki in čermi ter na koncu še po nekaj milj dolgem ozkem prelivu med otoki. Ta del poti me je zelo spominjal na plovbo po rekah in rokavih Amazonije pred nekaj leti. Pred Norom se je kanal razširil v zaliv in na desni sva videla marino in kakšnih deset tam privezanih bark. Edina še prosta boja je čakala na Skokico. To ni marina, kakršne poznamo na Jadranu, temveč je v zalivu zasidranih nekaj boj, na katere se priveže barko. Na obali je pipa z vodo in sanitarije, zagotovljeno imajo tudi 24 urno varovanje. Obalni del marine je še v izgradnji in ko bo končan, bo imela marina nekaj deset privezov tudi ob obali. Lastnik je Avstralec, marino pa upravlja nemška jadralka Hilde, ki je s svojo jadrnico v Noru obtičala med korono in se tukaj dovolj dobro počuti, da svoje jadralske poti okoli sveta po epidemiji in odprtju meja še ni nadaljevala. S Hilde sva bila v zadnjih mesecih večkrat v stiku preko mailov, zdaj pa smo se spoznali še v živo. Noro je pristaniško mestece v katerem je tudi dokaj velika tovarna ribjih konzerv »Soltuna«, ki daje zaposlitev veliko domačinom. Hiše v mestu so zato bolje grajene in bolj razkošne, kot smo jih do zdaj, z izjemo Honiare, videvali po Salomonovih otokih. V Noru sem imel opravek tudi na carini, saj mi carinik ob našem prihodu na Salomonove otoke pred nekaj tedni ni izdal carinskega potrdila in sem le tega dobil šele tukaj. Deževno-sončni so bili zadnji dnevi in napoved je kazala, da se bo spremenljivo vreme nadaljevalo še nekaj dni. Jutra so lepa, sončna, popoldnevi in večeri oblačni in plohasti. Iz Nora sva odjadrala še nekaj deset milj naprej proti zahodu do Giza, ki je glavno mesto province Zahodne province Salomonovih otokov. Otok Ghizo je podobno kot mnogi drugi tukajšnji otoki obdan z laguno, koralnimi grebeni in otočki na zunanjem koralnem grebenu. V Gizu je veliko kitajskih trgovin in trgovinic, po luknjastih cestah pa je v mestu gost promet z avtomobili, čeprav je otok majhen in cest tukaj ni veliko. V zapisov jadralcev sem prebral, da sidrišče v mestu ni varno, a ne zaradi vremena temveč zaradi tolovajev, zato sva preko noči sidrala v sosednjem zalivu, čoln pa sem dvignil na palubo in pospravil motorček. Na poti z Ghiza nazaj proti Noru sva se z Zlato ustavila na otoku Kolombangara, ki je s 1770 metri najvišji otok v Salomonovem otočju. Ime otoka v jeziku staroselcev pomeni božanstvo voda, saj ima otok zaradi višine gora veliko padavin in po pobočjih se k morju zato stekajo številne reke in potoki. Kolombangara je poraščena z gostim gozdom in gozdarstvo daje domačinom kruh. Iz mirnega zaliva Ringgi sva se sprehodila skozi gozd po rahlo vzpenjajočih poteh na nižjem delu otoka. Gozd na tem delu otoka so gozdarji precej spremenili in so zdaj tu obsežni nasadi predvsem hitro rastočega mavričnega evkaliptusa, ki zraste v višino preko 60 metrov. Višje po hribih na otoku je prvobitni tropski deževni gozd, a po planinskih poteh Kolombangare se bomo raje sprehajali čez nekaj dni, ko bo vreme bolj suho. < Tetepare Nadaljevanje 13.5.2026 Knjige Mirana Tepeša o dosedanjih podvigih Proti soncu Naš legendarni skakalec in jadralec Miran Tepeš se je v začetku novembra vrnil s svojega drugega potovanja okoli sveta. Celotno pot je preplul v dveh etapah. Prva se je pričela v Izoli v letu 2010. Po spletu okoliščin se je popotovanje po svetu zasukalo drugače, kot je to sprva načrtoval, NAKUP Z vetrom Mnogi jadralci, ki prvič objadrajo svet, po vrnitvi izjavijo, da so na poti našli samega sebe, Miran Tepeš pa ima bolj zanimiv odgovor: " Na poti nisem našel samega sebe, ker se tudi nisem iskal, sem pa zato videl veliko morja in nekaj zanimivih dežel." Na poti okoli sveta je preplul kar 26.541 navtičnih milj. NAKUP Veliki trije Knjiga Veliki trije je že tretji jadralski potopis Mirana Tepeša. V njej je opisano jadranje mimo znamenitih treh južnih rtov: rta Horn, rta Leeuwin in Rta dobrega upanja, jadranje čez južni Pacifik od Francoske Polinezije do Čila, jadranje do in okoli Avstralije ter Tasmanije in samostojno jadranje čez Indijski ocean. NAKUP Z jadrnico čez Arktiko Knjiga je jadralski potopis z zelo drugačne in zahtevne morske poti po ledenih morjih, med odročnimi otoki. V knjigi so na 256 straneh opisane dogodivščine s poti čez Arktiko in popestrene s 383 barvnimi fotografijami in zemljevidi. V prvem delu je opisana pot z jadrnico od Istre ... NAKUP Miran Tepeš Miran Tepeš bo letos poskusil izpeljati podvig, ki ga je do sedaj uspelo izvesti le redkim jadralcem na svetu. Iz Atlantika namerava zapluti v Tihi ocean skozi prehod imenovan Severozahodni prehod. Prehod je plovna pot skozi Arktični ocean vzdolž obale Severne Amerike. Prehod je večino leta zamrznjen in ga je možno prepluti le v redkih poletnih obdobjih, ko se arktični led stopi oziroma pomakne dovolj severno, da je plovba možna. Miran Tepeš pluje z litijevimi baterijami BlueCell. Na krovu ima tri bateriji Bluecell 100Ah12V s kapaciteto 3x100 Ah, ki tehtajo zgolj po 12 kg in imajo življenjsko dobo 3000 ciklov - globokih praznjenj. Besedilo in fotografije: Miran Tepeš
ponedeljek, 4. maj
Povodni mož, vile in rusalke: kaj nam starodavne reke še vedno šepetajo
V številnih izročilih najdemo vodna bitja. V njih bivajo povodni mož, nimfe in rusalke.
Rjavi madeži v reki Paki: Kaj se je zgodilo?
Danes dopoldan so v reki Paki v Šoštanju opazili rjave madeže.
nedelja, 3. maj
Najdba ob reki je sprožila hitro posredovanje specializiranih enot. NOVO MESTO – Ob Župančičevem sprehajališču v Novem mestu je danes zjutraj prišlo do nevarne najdbe. Potapljač je med potopom v reki Krki naletel na neeksplodirana minsko-eksplozivna sredstva iz obdobja druge svetovne vojne. Našli mine in ročne bombe Na kraj so bili takoj napoteni pripadniki Državne […]
Policija se klanja psu, ki je našel voznika v Savi: "Začel je praskati ..."
Le hitri odzivnosti policistov ter njihovemu psu 'pripravniku' se ima za življenje zahvaliti voznik, ki je pijan povzročil prometno nesrečo in se nato 'skril' v mrzli reki Savi.
sobota, 2. maj
Policijski pes pri Kranju rešil podhlajenega voznika iz reke Save po prometni nesreči. Dramatična nočna akcija s srečnim koncem.
Policisti Policijske uprave Kranj so 1. maja okoli 2. ure ponoči na območju Kranja obravnavali prometno nesrečo, pri kateri so na kraju našli poškodovano vozilo, voznika pa ni bilo nikjer. Nemudoma se je začela iskalna akcija, saj je obstajala velika verjetnost, da je oseba v nevarnosti. V iskanje je bil vključen tudi policijski pes s […] The post Dramatično nočno iskanje: policijski pes našel poškodovanega voznika v reki appeared first on Lokalec.si .
Redick: To je velika stvar, saj so nas pred nekaj tedni vsi odpisali
"Igrali smo res izjemno timsko košarko, še posebej v obrambi," je po četrti zmagi Los Angeles Lakersov nad Houston Rockets poudaril trener JJ Redick, a obenem pohvalil LeBrona Jamesa. "Lahko se prerekamo, kdo je najboljši vseh časov, a je eden najboljših, če ne najboljši. In to znova dokazuje." Napredovali so v drugi krog, kjer jih čaka favorizirana Oklahoma City Thunder, ki je že pred dnevi s 4:0 izločila Phoenix Sunse.
Ali jabolko na dan res odžene zdravnika stran? To pravi znanost
Eno jabolko na dan naj bi obvarovalo naše zdravje. Toda ali gre le za rek ali to dejansko drži? The post Ali jabolko na dan res odžene zdravnika stran? To pravi znanost appeared first on Med.Over.Net .
petek, 1. maj
Policisti, ki so ponoči obravnavali prometno nesrečo na območju Kranja, ob prihodu na kraj nesreče ob poškodovanem avtomobilu niso našli nobene osebe. S pomočjo službenega psa pa so kasneje v reki Savi izsledili 29-letnega voznika avtomobila, ki se je tam skril, a zaradi strmega pobočja in domnevne podhlajenosti ni mogel sam iz vode. Kot so […] The post Po prometni nesreči se je skril v Savi, iz katere so mu pomagali policisti appeared first on Lokalec.si .
Pijan voznik v Kranju povzročil nesrečo, nato pobegnil in se skril v reki Savi.
Ylenia Zobec: Zamejski Slovenci smo zelo narodno zavedni
Ylenia Zobec je glasbenica, ki jo zaznamujeta prostor med jeziki in globoka notranja iskrenost. Rojena v Trstu, na stičišču slovenske in italijanske kulture, že od otroštva ustvarja in živi med dvema svetovoma, ki ju prepleta v pesmi, besedi in odrskem izrazu. Njena pot je prežeta z zgodnjimi pevskimi izkušnjami, sodelovanji z izjemnimi glasbenimi imeni ter pomembnimi festivalskimi dosežki, a hkrati z zorenjem, tihimi vprašanji in zvestobo sebi. V pogovoru razkriva, kako sama doživlja jezik, glasbo, prisotnost in življenje – brez velikih besed, a z občutkom, ki ostane. https://www.youtube.com/watch?v=_osGVoRy3X8&list=RD_osGVoRy3X8&start_radio=1 Ylenia Zobec Zamejska Slovenka Rodili ste se v Trstu, prostoru med jeziki, med kulturami, skoraj med svetovi. Italijanščina in slovenščina vas spremljata od začetka. Kako vi danes čutite ta dva jezika v sebi? Sta kot dve poti ali kot ena reka z dvema izvoroma? Nedvomno sta obe kulturi, tako italijanska kot slovenska, del mene. Zamejski Slovenci smo zelo narodno zavedni, upala bi si celo trditi, da pogosto bolj kot tisti, ki so rojeni in živijo znotraj slovenskih meja. Kot italijanska državljanka sem odraščala tudi ob italijanskem jeziku in kulturi, čeprav smo doma večinoma govorili slovensko. V otroštvu sem spremljala predvsem italijanske medije, saj smo od slovenskih lahko lovili le signal Radia Koper. Tako sem odraščala ob italijanskih popevkah, ob gledanju otroškega pevskega tekmovanja Zecchino d’Oro ter kasneje festivala Sanremo. https://www.youtube.com/watch?v=zvh_5SC1jFc&list=RDzvh_5SC1jFc&start_radio=1 Zgodnja glasbena pot Vsak umetnik ima trenutek, ko se glasba oglasi nekoliko glasneje. Pri vas se je festivalska pot začela s pesmijo Poletje in sodelovanjem s pokojnim Enzem Hrovatinom na Melodijah morja in sonca. Ko se ozrete nazaj, je bil to prvi korak ali že nadaljevanje nečesa, kar ste v sebi nosili že prej? Moja glasbena pot se je začela že zelo zgodaj. Pri dveh letih sem začela peti v otroškem zboru, pri petih pa sem kot solistka že tekmovala na lokalnih izborih za festival Zlati cekin. Leta 1993, ko sem bila stara sedem let, sem na tržaškem tekmovanju zmagala in nastopila v Bologni na državnem tekmovanju Zecchino d'Oro. Po tem nastopu je z menoj stopila v stik tržaška kantavtorica Maria Grazia De Toni Campanella, ki mi je napisala več otroških pesmi v tržaškem narečju. Z njimi sem nastopala na festivalih tržaške popevke za otroke, skupaj pa sva nastopali tudi na različnih dogodkih po Trstu. Ob tem sem sodelovala še s tržaškim kantavtorjem Umbertom Lupijem, s katerim sem tudi nastopala. Na tej poti sem kasneje spoznala Faraone, Enza Hrovatina in Nelfija Depangherja, ki so me na nek način pospremili tudi na slovensko glasbeno sceno leta 1996. Skozi leta so sledile nagrade, priznanja, predvsem dve zaporedni zmagi na Slovenski popevki po mnenju stroke. Kako ste te trenutke doživljali znotraj sebe? Lahko rečem, da je bila to zame po eni strani potrditev, da sem na pravi poti, hkrati pa sem začela čutiti tudi veliko odgovornost, da tega strokovnega priznanja ne izneverim. [caption id="attachment_15491" align="alignnone" width="857"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="857"] [/media-credit] Ylenia Zobec[/caption] Nastopila tudi na Emi Na Emi ste nastopili večkrat, v različnih življenjskih obdobjih. Se vam zdi, da vsak tak nastop odraža tudi notranje stanje umetnika v tistem trenutku? Vsak nastop, ne le festivalski, je odraz notranjega stanja umetnika. Sama lahko rečem, da sem najbolje izvedla tiste pesmi, ki so me v določenem obdobju iskreno predstavljale in sem jih globoko v sebi začutila. Vedno sem ostajala zvesta sama sebi in izbirala pesmi, ki so nagovarjale mene; morda niso bile vedno najbolj primerne za posamezen festival, a so bile moje. V tistem času so bili festivali odlična odskočna deska za predstavitev nove produkcije, danes pa to vlogo prevzemajo drugačni mediji in kanali. Veliki odri, kot sta Evrovizija in Sanremo, nosijo posebno energijo. Ko jih spremljate, kaj vas tam najbolj nagovarja? Navdušujejo me posamezniki, ki so iskreni in pristni; ni nujno, da so to tisti, ki zmagujejo. To so tisti, ki mi predajo sporočilo in jih lahko začutim. https://www.youtube.com/watch?v=_Mi_KZ-1u-I&list=RD_Mi_KZ-1u-I&start_radio=1 Najljubša pesem Pesem Confidenza, ki ste jo posneli s pokojnim Oliverjem Dragojevićem, nosi poseben pečat odnosa in zaupanja. Kako takšna sodelovanja ostanejo v umetniku? Ta pesem je ena mojih najljubših in mi je v tem trenutku zelo blizu. Samo sodelovanje s tako legendo, kot je bil Oliver Dragojević, ter končni izdelek predstavljata zame nepozabno izkušnjo, ki bo za vedno odmevala v meni. Pesem Še si tu, duet s Sašo Zamernik, govori o bližini, o tistem, kar ostaja. Kaj za vas osebno pomeni biti tu? Je to stanje, izbira ali dar? Menim, da je danes zelo težko biti resnično prisoten. Bolj kot se množijo neosebne povezave z razcvetom družbenih omrežij ter v kaotičnem ritmu vsakdanjih obveznosti, težje je biti zares tukaj in zdaj, z vsemi čuti. Sama se trudim zares doživeti čas, ki ga preživljam s svojimi najbližjimi in s svojima otrokoma, saj je to tisti pravi, kakovostni čas, ki za vedno ostane zapisan v srcu. Ko danes poslušamo vašo starejšo popevko Vsega je preveč, se zdi presenetljivo aktualna. Preveč besed, preveč dražljajev, preveč vsega. Ste takšno preobremenjenost čutili že takrat ali pa se je pomen pesmi z leti poglobil? Takrat me je pesem Vsega je preveč resnično predstavljala; vse, kar sem pela, sem globoko čutila. Ko sem jo prvič slišala in prebrala besedilo, me je ganila do solz, saj sem jo doživela kot svojo. Danes poskušam v vsem iskati lepoto in na svet gledati z več optimizma, čeprav je marsikaj na svetu v slabšem stanju danes kot takrat. Z leti, predvsem pa v vlogi mame, sem se naučila gledati bolj odprto na dogodke in življenjske lekcije, tako v dobrih kot tudi v težkih trenutkih. https://www.youtube.com/watch?v=V4sJ55UxQkM&list=RDV4sJ55UxQkM&start_radio=1 Življenjske ovire Pesem Živim zveni kot osebna izjava. Če jo poslušate danes, skozi izkušnje, odnose, tišine in prelomnice, o kakšnem življenju govori? O preživetju, o zavesti ali o hvaležnosti? Pesem govori o vsem, kar življenje prinese, o lepih in težkih trenutkih. Osebno verjamem, da smo lahko hvaležni za prav vse, kar doživimo. Ovire, ki nam jih življenje postavlja na pot, nas bogatijo. Čeprav je v določenem trenutku lahko zelo težko, nas preizkušnje naredijo močnejše in zrelejše. In ko pogledate naprej – ne le k novi pesmi, festivalom ali albumu – ampak k naslednjemu občutku, ki prihaja proti vam. Kje ste danes? In čemu najbolj zaupate pri ustvarjanju? Danes sem hvaležna za vse, kar je za menoj, in v harmoniji svojih čustev z zaupanjem pričakujem naslednje korake v življenju, iz katerih vem, da se bom še veliko naučila. V glasbenem smislu pa vedno znova iščem prisotnost in iskrenost. Ni vedno lahko biti iskren do samega sebe; včasih nekaj prerasteš, pa se tega ne zaveš takoj. Želim si ustvarjati pristno in čutno, da lahko to, kar čutim, začuti vsak, ki posluša moje izvedbe. The post Ylenia Zobec: Zamejski Slovenci smo zelo narodno zavedni appeared first on Evrovizija.com .
Pijan povzročil nesrečo, se skril v reko, nato pa so ga reševali policisti
V kroniki kranjske policijske uprave lahko beremo zgodbo, ob kateri si rečemo "saj ni res, pa je!" Policija prosi za pomoč morebitne priče ali očividc
Spoštovane občanke in občani, ob mednarodnem prazniku dela, 1. maju, vam izrekam iskrene čestitke. Naj bo ta dan priložnost za počitek, ponos na opravljeno delo ter spodbuda za prihodnje izzive. županja Občine Domžale mag. Renata Kosec The post Ob mednarodnem prazniku dela appeared first on domžalec.si .
Ob izlivu Bistrice v reko Dravo je v četrtek zvečer znova zaživela tradicionalna baklada, ki je tudi letos privabila številne domačine in obiskovalce. Dogajanje, prepleteno z glasbo, svetlobo bakel in toplino kresa, je še enkrat potrdilo, kako pomembno mesto ima ta običaj v lokalni skupnosti. Večer se je začel v središču Spodnje Mute, kjer so […] The post FOTO: Baklada in kresovanje na Muti: ogenj, svetloba in tradicija, ki povezuje skupnost appeared first on Lokalec.si .