Pred leti sem se že dotaknil jutranjega in večernega oglašanja ptic, oziroma katera zapoje prva, ko se dela beli dan, in katera zadnja, ko pade večer. Ker živim v gozdu in spim vedno pri odprtem ali vsaj priprtem oknu, me ptičja pesem zares spremlja od zore do mraka. Ptice se oglašajo ves dan, bodisi s pesmijo ali klici, ko so v stiku s partnerjem, ali morda z opozorilnimi klici, kadar se v okolici klati mačka. Ko bodo v gnezdih odraščali mladiči, pa bomo nemalokrat poslušali tudi njihove proseče klice.
Še trdna noč je bila, jutro sem komajda slutil, ko se je pod oknom oglasil slovesen napev taščice, ki je ni prav nič motilo hukanje lesne sove, ki gnezdi le deset metrov stran. Potem ko je odpela nekaj kitic, se ji je pridružil s svojo pesmijo cikovt in kot v odgovor se je takoj oglasil še eden, ki je označeval svoj okoliš na drugi strani hiše. Nekaj minut kasneje je zapel kos in pesmi treh goslačev so se zlile skupaj v ubran jutranji koncert. Trije pernati trubadurji so prepevali zdrž...