Ob besedi šmarnice me spomin vrne v otroška leta. Maj je bil edini mesec, ko smo otroci večer za večerom prihajali v župnijsko cerkev in se še posebej radi po maši pred njo zadržali, se družili, lovili in skrivali.
Majniška pobožnost ima že več kot dvesto let stare korenine. Ljudje so se Mariji v čast v maju zbirali že pred letom 1815, ko je papež Pij VII. potrdil pobožnost in jo obdaril z odpustki. Marijin mesec so najprej obhajali v Rimu, od tam se je pobožnost razširila po vsej Italiji, pa tudi v Nemčijo in Francijo.
V Sloveniji so z njo začeli v ljubljanskem semenišču leta 1851. Prvo slovensko besedilo za majniško pobožnost je sicer že leta 1842 po francoskem izvirniku priredil Davorin Trstenjak. Poseben mejnik pa je bila knjiga Janeza Volčiča iz leta 1855 z naslovom Šmarnice. Po njej se je namreč pobožnosti prijelo ime šmarnice.
Šmarnice so ljudem hitro prirasle k srcu. Z Marijinimi pesmimi, litanijami in šmarničnim branjem so jih obhajali pri številnih Marijinih kapelicah. Tud...