Iskanje: pogrebi
petek, 12. december
Pozabite na Ljubljano, Zagreb in Dunaj! Ta mesta vas bodo še bolj navdušila.
Če se želite izogniti pretirani gneči, ki v času božičnih sejmov nastane v vseh prestolnicah v naši okolici, obstajajo tudi nekatere manj očitne, a mogoče še bolj pravljične izbire za izlet v veselem decembru. Pozabite na Ljubljano, Zagreb in Dunaj, zbrali smo nekaj predlogov za enodnevne izlete v tem mesecu, ki vas bodo zagotovo navdušili.
Zrinka Ljutić: V Zagrebu nikomur ni mar zame, a so veseli mojih uspehov
Hrvaška zvezdnica je v podkastu z Mikaelo Shiffrin govorila o svojem zasebnem življenju v Zagrebu, kjer ne živi kot velika zvezdnica.
Čas za menjavo kovancev hrvaških kun se izteka
Zamenjavo se lahko opravi osebno na sedežu HNB v Zagrebu ali po pošti, če gre za zneske, nižje od 15.000 kun.
četrtek, 11. december
Elšnik podal za zmago Zvezde, Horvat priboril 11-metrovko, a ...
Poleg tekem Uefine konferenčne lige so se v četrtek igrale tudi tekme šestega kroga ligaškega dela lige Europa. Dinamo Zagreb je z 1:3 izgubil z Betisom. Miha Zajc je igral od 63. minute. "Slovenski" obračun med Sturmom iz Gradca (Jon Gorenc Stanković in Tomi Horvat sta igrala od prve minute) in Crveno zvezdo so z 1:0 dobili Beograjčani. Timi Max Elšnik, ki je odigral celotno tekmo, je iz kota podal za zadetek. Panathinaikos Adama Gnezde Čerina (vstopil v 58. minuti) in Viktoria Plzen Adriana Zeljkovića (vstopil v 75. minuti) sta se razšla brez zmagovalca (0:0).
Najnovejše o okrevanju Luke Bobičanca – zgodilo se je v Zagrebu (foto)
Ljubljenec navijačev že v domači oskrbi. Več na Ekipa.si
V torek zvečer smo prijadrali do otoka Nendo na Salomonovih otokih. V temi si nisem upal iskati poti skozi ozke prelive med otoki in koralnimi grebeni, saj navtične karte tukaj niso zelo natančne. Zaspan sem bil, zato sem se odločil, da bomo do jutra počakali kar na morju v zavetrju otoka, ne da bi sidrali. Zavil sem k otoku in pospravil jadra. Med pospravljanjem jader pa sem se dovolj zbudil, da sem si premislil glede nočnega postanka. Zagnal sem motor in naredili smo še dvourni krog okoli otoka Malo, da smo prišli na sever Nenda, od koder je veliko bolj preprost vstop v zaliv pri Lati. Lata je glavno mestece vzhodnih Salomonovih otokov in eno od petih pomorskih vstopnih točk za vstop v državo z jadrnico. Ponoči smo sidro spustili na vzhodni strani zaliva v mirnem zalivčku nasproti Late. Dopoldne smo v skladu z dogovorom dobili obisk prijaznih uradnikov carine in imigracije. V eni uri smo opravili vstopne formalnosti, le carinskih dokumentov še nisem dobil in mi je carinik obljubil, da mi jih bo poslal po elektronski pošti. Popoldne nas je ravnateljica Hilda povabila na ogled svoje srednje tehniške šole in dijaškega naselja, ki je postavljeno nad zalivčkom, kjer smo sidrali. Preostanek dneva smo namenili sprehodu in teku po z bujnim gozdom poraščeni okolici. Na ta konec zaliva je še pred nekaj leti vodila cesta, potem pa je narasla reka pred leti podrla most, po cesti so se nehali voziti avti in cesto si je spet prisvojila džungla. Po nekdanji cesti zdaj med grmovjem in drevesi vodi le še ozka stezica, po kateri otroci iz okoliških vasi hodijo v šolo. Zvečer smo na barki pogostili ravnateljičino družino, ki je s kanujem prišla na obisk in so nam zaželeli dobrodošlico ter s seboj prinesli cvetje in zelenjavo. V četrtek smo šli z našim gumenjakom na izlet čez zaliv do glavnega naselja Lata in se po peščeni cesti polni velikih luž sprehodili po mestecu s skromnimi hiškami. Spet lahko napišem, da imajo skoraj vse, kar imajo veliki, le da so banka, pošta, trgovine, bolnišnica, policija … v skromnih, majhnih hiškah ali kontejnerjih. Le nogometno igrišče imajo v velikosti, kot smo ga navajeni pri nas. Imajo tudi letališče, smučarske skakalnice pa na otoku nismo videli. Popoldne smo se želeli vrniti čez zaliv proti Skokici, pa nas je v pristanišču pričakal okrepljen veter, ki je dvignil metrske bele valove, čez katere bi postala plovba z malim gumenjakom in štirimi ljudmi na krovu kar huda pustolovščina. Robert, Nina in Zlata so se zato na obali raje dogovorili z enim od domačinov, da jih je 3 milje čez zaliv odpeljal z ribiškim čolnom. Z našim gumenjakom je bila plovba čez valove z le eno osebo na čolnu še vedno živahna, a veliko hitrejša in bolj suha, kot bi bila s kompletno posadko. V zalivčku so se nam na katamaranu pridružili izraelski jadralci, s katerimi smo se srečali na Vanuatuju in si potem preko mailov izmenjevali informacije o formalnostih in sidriščih na poti. Z Zlato sva se odzvala povabilu na pijačo. Pogovarjali smo se sicer večinoma o jadranju, a se nisem mogel premagati in sem jih povprašal po njihovem mnenju o vojnah, ki jih ima Izrael s Palestinci in drugimi državami v okolici. Njihov pogled na problematiko je popolnoma drugačen kot naš in Izraelci zdaj samo osvobajajo ozemlja, ki naj bi bila nekoč že njihova in so jih v preteklih stoletjih zasedli muslimani. Še posebej ostra ali divja je bila žena enega od jadralcev, ki bi pobila kar vse v bližnji in daljni okolici Izraela. Mož jo je miril, a brez uspeha. Jezna je bila, ker so bila zaradi izmenjave raket med Izraelom in Iranom zaprta letališča v Izraelu in je morala zato podaljšati obisk na jadrnici in v nedogled prestaviti vrnitev z letalom domov. Izraelci so s katamaranom na poti okoli sveta, na zadnjem delu pa jih pot med otoki vodi skozi pretežno muslimanske države, zato se na poti proti Izraelu verjetno ne bodo veliko ustavljali. V petek smo skupaj z Izraelci navsezgodaj odjadrali proti zahodu, proti 210 milj oddaljenemu otoku Santa Ana. Vzhodnika smo imeli med 15 in 25 vozli in lepo smo metuljčkali z vetrom in se guncali po dvometrskih valovih. Pričakoval sem, da bodo Izraelci na katamaranu s krmnim vetrom vsaj toliko hitri kot mi, a so jadrali počasneje in smo jih popoldne izgubili za obzorjem. Ponoči smo prijadrali do neviht, ki so vseskozi razsvetljevale nebo okoli nas, a so bile dovolj daleč od nas, da nas niso motile pri jadranju. Le veter so preusmerjale vsaka malo po svoje od severovzhoda do jugovzhoda in temu sem prilagajal tudi našo smer jadranja. Proti jutru pa je vreme začelo divjati in je krepko skočilo iz okvirov, ki so jih obetale vremenske napovedi. Divje plohe in nevihte so se spravile nad nas in okrepile veter nad 30 vozlov. Avtopilot se je vse pogosteje izklapljal. Zamujal sem s krajšanjem jader, a mi je na koncu vendarle nekako uspelo pospraviti glavno jadro z jambora, ne da bi se strgalo na križih. Nastradal je le radarski odbojnik, ki ga je s seboj odnesel viharni veter. Dopoldne se je veter med nevihtami okrepil nad 40 vozlov in jadrali smo le še s petino genove. Vseskozi je hudo lilo z neba, valovi so se dvignili na 4–5 metrov in avtopilot temu ni bil kos. Vse več sem moral krmariti ročno, zunaj na dežju. Krepko je deževalo, da se je videlo le nekaj deset metrov okoli barke, grmelo, bliskalo … Zadnjih 20 milj pred Santa Ano so se nevihte, ki so vseskozi prihajale od zadaj, še okrepile in sunki vetra so presegali 50 vozlov, zato sem do konca zvil genovo in zagnal motor. Itak smo že samo na jambor dosegali več kot 6 vozlov hitrosti, a krmarjenje med valovi je bilo s pomočjo motornega pogona vseeno lažje. Strah me je bilo, da bo viharni veter odtrgal platneno streho biminija nad kokpitom, a je na srečo zdržala. Pred Santa Ano se je izpela še zadnja nevihta, zavil sem v desno in iz velikih valov smo se umaknili v čudovito mirno zavetje otoka in v zalivu med koralnimi grebeni sredi dneva spustili sidro. Zlata, Nina in Robert so bili preveč utrujeni od valovite poti in so popoldne ostali na barki, jaz pa sem se vendarle odpravil na krajši sprehod po otoku in v skladu z običaji pri Johnu, poglavarju vasi, izprosil dovoljenje za pristanek in za obisk otoka. Ponoči so v zaliv prijadrali tudi Izraelci, ki jim vreme v zadnjem delu poti prav tako ni prizanašalo in jim je veter vzel nekaj blazin in opreme iz kokpita. < Vanuatu Nadaljevanje 28.12.2025 Knjige Mirana Tepeša o dosedanjih podvigih Proti soncu Naš legendarni skakalec in jadralec Miran Tepeš se je v začetku novembra vrnil s svojega drugega potovanja okoli sveta. Celotno pot je preplul v dveh etapah. Prva se je pričela v Izoli v letu 2010. Po spletu okoliščin se je popotovanje po svetu zasukalo drugače, kot je to sprva načrtoval, NAKUP Z vetrom Mnogi jadralci, ki prvič objadrajo svet, po vrnitvi izjavijo, da so na poti našli samega sebe, Miran Tepeš pa ima bolj zanimiv odgovor: " Na poti nisem našel samega sebe, ker se tudi nisem iskal, sem pa zato videl veliko morja in nekaj zanimivih dežel." Na poti okoli sveta je preplul kar 26.541 navtičnih milj. NAKUP Veliki trije Knjiga Veliki trije je že tretji jadralski potopis Mirana Tepeša. V njej je opisano jadranje mimo znamenitih treh južnih rtov: rta Horn, rta Leeuwin in Rta dobrega upanja, jadranje čez južni Pacifik od Francoske Polinezije do Čila, jadranje do in okoli Avstralije ter Tasmanije in samostojno jadranje čez Indijski ocean. NAKUP Z jadrnico čez Arktiko Knjiga je jadralski potopis z zelo drugačne in zahtevne morske poti po ledenih morjih, med odročnimi otoki. V knjigi so na 256 straneh opisane dogodivščine s poti čez Arktiko in popestrene s 383 barvnimi fotografijami in zemljevidi. V prvem delu je opisana pot z jadrnico od Istre ... NAKUP Miran Tepeš Miran Tepeš bo letos poskusil izpeljati podvig, ki ga je do sedaj uspelo izvesti le redkim jadralcem na svetu. Iz Atlantika namerava zapluti v Tihi ocean skozi prehod imenovan Severozahodni prehod. Prehod je plovna pot skozi Arktični ocean vzdolž obale Severne Amerike. Prehod je večino leta zamrznjen in ga je možno prepluti le v redkih poletnih obdobjih, ko se arktični led stopi oziroma pomakne dovolj severno, da je plovba možna. Miran Tepeš pluje z litijevimi baterijami BlueCell. Na krovu ima tri bateriji Bluecell 100Ah12V s kapaciteto 3x100 Ah, ki tehtajo zgolj po 12 kg in imajo življenjsko dobo 3000 ciklov - globokih praznjenj. Besedilo in fotografije: Miran Tepeš
sreda, 10. december
Umrl je salezijanski duhovnik Vinko Cingerle
V ponedeljek je v 71. letu starosti umrl salezijanski duhovnik Vinko Cingerle. Pogreb priljubljenega duhovnika bo v soboto, 13. decembra, na pokopališču Ljubljana Rudnik, so sporočili iz salezijanske skupnosti.
Glasbena zvezdnica Severina se je po večkrat preloženi obravnavi vrnila na Okrožno kazensko sodišče v Zagrebu.
torek, 9. december
Svetovni reli se 2026 vrača na Hrvaško, obetajo pa se velike spremembe
Hrvaška bo prihodnje leto po enoletnem premoru spet gostila reli za svetovno prvenstvo, ta pa bo deležen velikih sprememb. Središče relija se iz Zagreba seli na Grobnik.
Kaj se po več letih dogaja z zvezo Ule Furlan?
Ula in njen fant ves čas živita med Ljubljano in Zagrebom. Voditeljica in igralka Ula Furlan je z nami pred nekaj dnevi delila novico, da je po dogodku za en teden zbolela in obležala v postelji. Potem pa je odšla v Zagreb na obisk k svojemu partnerju, s katerim sta skupaj že kar nekaj časa. Ozdravela […] Kaj se po več letih dogaja z zvezo Ule Furlan? was first posted on 9 decembra, 2025 at 7:00 pop.
V Zagrebu uspešen zaključek sezone za paraplavalce
Slovenska paraplavalna reprezentanca je v Zagrebu nastopila na zadnjem letošnjem mednarodnem tekmovanju. Več na Ekipa.si
Plavalčki suvereni tudi na Mednarodnem festivalu v paraplavanju 2025 v Zagrebu Šport eposavje Tor, 12/09/2025 - 09:06 V soboto, 6. decembra in nedeljo, 7. decembra 2025, je v organizaciji PK Dubrava potekal 6. Mednarodni festival v paraplavanju, na bazenu Svetice, v Zagrebu;
ponedeljek, 8. december
Adventni sejem v Zagrebu: Germknödel z dubajsko čokolado 15 evrov
Novinarji hrvaškega portala Index so se odpravili na turo po prazničnih stojnicah v Zagrebu in popisali cene priljubljene zimske hrane in pijače. Podobno kot smo opazili v Ljubljani, tudi obiskovalci v Zagrebu prisegajo na kuhano vino, klobase, poleg
Adventni sejem v Zagrebu: Germknödel z dubajsko čokolado 15 evrov
Novinarji hrvaškega portala Index so se odpravili na turo po prazničnih stojnicah v Zagrebu in popisali cene priljubljene zimske hrane in pijače. Podobno kot smo opazili v Ljubljani, tudi obiskovalci v Zagrebu prisegajo na kuhano vino, klobase, poleg tega pa še na tradicionalne miške. Tako kot v Ljubljani tudi zagrebški kolegi poročajo o višjih cenah, ki so, kot pravijo, "postale pričakovana adventna tradicija".
6. Mednarodni festival paraplavanja v Zagrebu: Plavalčki izvrstni v močni konkurenci ZAGREB – V soboto, 6. decembra, in nedeljo, 7. decembra 2025, je na bazenu Svetice v Zagrebu potekal 6. Mednarodni festival paraplavanja v organizaciji PK Dubrava. Na tekmovanju je nastopilo kar 160 paraplavalcev iz devetih držav – Luksemburga, Estonije, Norveške, Bosne in Hercegovine, Črne […] The post Kako je to lepo videti! Mladi Plavalčki srčno, zavzeto in uspešno v Zagrebu, najmlajši Žak ima osem let! first appeared on NaDlani.si .
nedelja, 7. december
Hrvat v trgovini pristopil do upokojencev in jim polepšal dan
Upokojenci v Zagrebu začudeno opazovali, kaj jim je naredil neznanec na blagajni.
sobota, 6. december
Povezava med Ljubljano in Zagrebom je ena najpomembnejših mednarodnih železniških linij na tem delu Evrope. Povezuje dve prestolnici, dve različni kulturi in omogoča preprost dostop […] The post Vlak Ljubljana–Zagreb: Ali se splača voziti z ICS linijo? appeared first on NotranjskoPrimorske.si .
Ljubka novost na zagrebškem letališču: Zdaj nimate več izgovorov
Letališče Zagreb je uvedlo avtomat za prodajo rož, ki je na voljo 24 ur na dan, 7 dni v tednu. Predstavlja rešitev za vse pozabljive popotnike in tiste, ki se v zadnjem trenutku zavejo, da se prihod brez rož "ne spodobi".
petek, 5. december
Glasbena šola Domžale se lahko pohvali s še enim izjemnim uspehom. Njihova učenka Zoja Cerar Kambič je v petek, 28. novembra 2025, dosegla prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju Flauta Aurea, ki je potekalo v Dugem Selu pri Zagrebu. Zoja je nastopila v kategoriji Aurea Jeunesse A, pri klavirju pa jo je spremljal Miha Nagode. Njena … The post Mednarodna zmaga za Zojo Cerar Kambič in Glasbeno šolo Domžale appeared first on domžalec.si .
Obiskali smo pet božičnih sejmov: kje najbolje jesti in piti?
Strnili smo večletne izkušnje iz Ljubljane, Zagreba, Budimpešte, Celovca in Salzburga.