Iskanje: prireditve
četrtek, 26. februar
Zdaj že tradicionalna likovna prireditev v času pusta, 18. Ex tempore Ptuj, je privabila 177 likovnikov iz Slovenije, Avstrije, Nemčije, Romunije, Hrvaške in drugih držav. Mednarodna žirija je izbrala 100 finalistov. Vsa dela so razstavljena v Galeriji Magistrat v Mestni hiši ter v Mali galeriji Galerije mesta Ptuj. Na tem ex-temporu je sodelovalo tudi šest članic … The post Članice Društva Lipa na Ex-Tempore Ptuj appeared first on domžalec.si .
sreda, 25. februar
Na celjskem sejmišču so predstavili vsebino letošnjih marčnih sejmov. Peterica posameznih sejemskih prireditev se bo med 13. in 15. marcem vsebinsko prepletala in dopolnjevala, glavni poudarki pa ostajajo na čebelarstvu, lovstvu, strelstvu in dobrem počutju, poskrbeli so tudi za številna strokovna predavanja in posvete. Vodja projekta Marčni sejmi Irena Škorja je najprej izpostavila, da pričakujejo […] Prispevek CELJE Prihajajo Marčni sejmi je bil objavljen na Novice.si .
Se ukvarjate z zbirateljstvom ali prodajo starin? Pridružite se Domžalskemu bolšjaku, prireditvi, ki vsako leto privabi številne ljubitelje unikatnih stvari. Bolšjak bo potekal vsako tretjo soboto v mesecih april, maj, junij, september in oktober na Tržnem prostoru v Domžalah. Obiskovalci bodo lahko raziskovali pestrno ponudbo zbirateljskih artiklov, starin in drugih zanimivih kosov, vi pa boste … The post Povabilo k sodelovanju na Domžalskem bolšjaku appeared first on domžalec.si .
Kako so 8. marec praznovali v 70. letih prejšnjega stoletja?
Dan žena je imel v 70. letih prejšnjega stoletja drugačen pomen kot danes. Bil je uradni praznik, tesno povezan z družbenim sistemom, delavskim gibanjem in idejo enakopravnosti. V Sloveniji, takrat delu Jugoslavije, je 8. marec pomenil kombinacijo politične simbolike, kolektivnih prireditev in osebnih gest pozornosti. Čeprav so se oblike praznovanja razlikovale med mesti in podeželjem, […] Objava Kako so 8. marec praznovali v 70. letih prejšnjega stoletja? se je pojavila na Vse za moj dan .
V petek, 13. februarja, so člani KKD Ivan Šopar Vojnik pripravili prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Posvečena je bila Srečku Kosovelu ob 100. obletnici njegove smrti. Kulturni program so oblikovali člani KKD Ivan Šopar, od najmlajših do odraslih. Kosovelove pesmi so predstavili Neli Rezar, Maks Kovač in Sonja Bastl, mladi umetniki Lucija Marčič, Ožbej Jager, Jurij Kukovičič, Patricija in Marcelino Rezar ter Otroško-mladinski pevski zbor Hozana z zborovodjem Simonom Jagrom pa so se predstavili z glasbenim delom programa. Vsebino je povezovala beseda luč. Slavnostna govornica dr. Zvonka Zupanič Slavec je navzoče nagovorila s svojo ljubeznijo do slovenske besede, do slovenske pesmi, do domovine Slovenije in do Boga ter z zahtevo, da v času, ki je pred nami, storimo vse, da se vrednote povrnejo. Prireditev je vodila Lea Rezar.
Milena Jurgec
V Kulturnem društvu Alojz Kocjančič Puče – Koštabona so slovenski kulturni praznik praznovali na poseben način. Na sam kulturni praznik so na Pučah praznovali ob pesmih Franceta Prešerna in Alojza Kocjančiča, ki je kot duhovnik služboval v Koštaboni 25 let. Osrednji del prireditve je bil namenjen predstavitvi biografskega stripa Plapolanje skale, avtorice Ines Cergol in ilustratorja Mateja Kocjana. Plapolanje skale je zgodba o šolskih in študentskih letih (1923–1937) prvega slovenskega istrskega pesnika Alojza Kocjančiča. Avtorica, književnica in slavistka Ines Cergol, in likovni pedagog, risar in stripar Matej Kocjan – Koco, sta opisala nastanek stripa in osvetlila primorski prostor v tedanjem času. Na koncu so se pridružili še pevci moške pevske skupine Pergula iz Sv. Petra in skupaj zapeli pesem Marija skoz' življenje in nas popeljali v čase, ko je priljubljeni duhovnik Alojz Kocjančič služboval v Koštaboni. Slovenski kulturni praznik je več kot le spomin na velikane naše kulture, j...
Ali ste vedeli, da Kvarner letos ne vabi le na morje, ampak tudi na eno najboljših kulinaričnih zgodb v Evropi? Kot edina hrvaška regija z nazivom Evropska gastronomska regija 2026 združuje tri kuhinje – primorsko, otoško in goransko. Od kvarnerskih škampov do šurlic z jagnjetino, od rabske torte do divjačine in postrvi – na Kvarnerju vsak grižljaj pripoveduje svojo zgodbo. Reška gastronomska pristanišča - Kapesante (vir: HTS, Hrvoje Serdar) Reka je edinstvena kulinarična mešanica morja in gora, z vplivi italijanske, avstrijske in madžarske kuhinje. Lokalna gastronomija temelji na svežih ribah in morskih sadežih, sezonskih pridelkih, divjih zeliščih, oljčnem olju ter avtohtonih vinih. Odkrivanje mesta se najlepše začne na glavni tržnici Velika placa z znamenito ribarnico, kjer se pokaže pravi utrip lokalnih okusov. Ponudba sega od preprostih obalnih jedi do vrhunske kulinarike, ki jo predstavlja tudi restavracija z Michelinovo zvezdico Nebo. Za lažjo izbiro so razvili projekt »Reška gastronomska pristanišča«, ki restavracije razvršča glede na različne stile in želje obiskovalcev – od družinskih in romantičnih do vinskih, ribjih in lokalnih. Opatijska riviera - Gurmanski presežki v Opatiji (vir: Visit Opatija, Siniša Gulić) Opatijska riviera je kulinarični biser Kvarnerja, kjer se prepletajo vrhunske restavracije, tradicionalne gostilne in bogata vinska ponudba. Ob sprehodu po Lungomareju obiskovalce čakajo sveži morski sadeži, mediteranske jedi in kakovostne mesne specialitete. Regija slovi tudi po gastronomskih dogodkih, kot so Festival čokolade, Dnevi češenj v Lovranu in znamenita Marunada. Posebno izkušnjo ponuja projekt Matuljicious, ki združuje lokalne okuse, izobraževanje in kolesarjenje. V ospredju so avtohtone sestavine, kot so kvarnerski škampi, divji šparglji in tartufi, ki jih lokalni kuharski mojstri spreminjajo v nepozabna doživetja. Vas zanima več? Preverite seznam najboljših restavracij na Opatijski rivieri in izberite svoj kotiček za gurmansko doživetje ob morju. Otok Krk - Ribe (vir: HTS, Maja Danica Pečanić) Otok Krk je zaradi mostu, trajektnih povezav in bližnjega letališča eden najbolj dostopnih in obiskanih otokov na Jadranu. Že v antiki so ga imenovali Insula Aurea – Zlati otok – in tudi danes navdušuje z naravo, sončnimi zahodi, plažami in bogato kulturno dediščino, pri čemer je hrana vedno v ospredju. Lokalni okusi vključujejo žlahtino, znamenito belo vino z Vrbnika, podmorsko penino Valomet, krški pršut, tradicionalne testenine šurlice, jagnjetino izpod peke, ovčji sir presnac, sveže ribe, škampe in sezonsko zelenjavo, začinjeno z lovorjem, rožmarinom, česnom in domačim oljčnim oljem. Krk ponuja kulinarično potovanje skozi sedem edinstvenih destinacij, kjer lahko vsak izbere svoje popolno gurmansko doživetje, uživa v tradicionalnih prireditvah, kot so Dnevi vina, Dnevi šurlic in špargljev ter Dnevi jagnjetine in sira, ter odkriva pristen otoški utrip. Crikveniško-vinodolska riviera - Frankopanska torta (vir: HTS, Bojan Haron Markičević) Crikveniško-vinodolska riviera ponuja nepozabno kulinarično popotovanje, kjer se prepletajo okusi morja in kopnega, in jedi, pripravljene po receptih tamkajšnjih babic. Vsak dan prinaša novo gastronomsko doživetje – od svežih rib, drzne goste juhe Batude, Bribirskega prisnaca, tradicionalne sladice iz ovčjega sira, do domačih fig in slastne frankopanske torte. Posebno mesto na mizi imajo avtohtona vina, še posebej žlahtina iz Vinodola, ki ogreje srce in dopolni vsak obrok. Eden od biserov regije je zagotovo tudi Cesta modre ribe, kjer lahko obiskovalci poskusijo lokalne specialitete, kot so okusne Crikveniške rupice, in doživijo pristno gastronomsko izkušnjo. Otok Rab - Rabska torta (vir: HTS, Maja Danica Pečanić) Otok Rab je že v antiki nosil ime Felix Arba, kar pomeni slavo, vzpon in blaginjo, in je bil središče trgovskih poti med Benetkami, Neapeljsko kraljevino in Madžarsko. Njegova gastronomska identiteta temelji na lokalnih specialitetah, kot so jagnjetina, leča, žita, posušena hobotnica (štoklja) in oljčno olje. Posušena hobotnica, pripravljena po tradicionalnem postopku na burji in kuhana z jajci ali v golažu, je rustikalna, koncentrirana poslastica, ki jo mora enkrat v življenju poskusiti vsak gurman. Med zaščitenimi sladkimi dobrotami izstopata Rabska torta, krhka mandljeva sladica v obliki polža, in Brki, hrustljav brkati biskvit z mandlji, čokolado in začimbami. Poskusite jih lahko v številnih restavracijah in konobah, ki so raztresene po tem edinstvenem kvarnerskem otoku. Otok Cres - Škampi na buzaru (vir: HTS, Maja Danica Pečanić) Otok Cres je največji hrvaški otok in eden bolj divjih biserov Kvarnerja, kjer vas na vsakem koraku poboža občutek pristne narave in žlahtne tradicije. Lokalna kulinarika temelji na jedeh, pripravljenih po starih tradicionalnih receptih, začinjenih z aromatičnimi zelišči in domačim olivnim oljem. Med najbolj prepoznavnimi specialitetami je otoška jagnjetina, ki svoj izjemen okus dolguje večstoletni tradiciji reje ovac na pašnikih, ter domač ovčji sir s pršutom in olivami. Posebnost otoka je tudi nasoljeno stegno starejšega jagenjčka ali ovce, ki se suši na burji in ga včasih malo dimijo; takšno stegno na Cresu imenujejo udič in spada med manj znane bisere hrvaške kmečke gastronomije. Ljubitelji morske hrane bodo uživali v svežih ribah, kvarnerskih škampih ter školjkah, pripravljenih na različne načine in obogatenih z olivnim oljem. Ob koncu obroka pa bo pristno otoško izkušnjo nedvomno zaokrožilo še šilce domačega žganja z zelišči. Izberite svojo kulinarično avanturo že danes - Cres vas čaka! Raziskujte, okušajte, uživajte – Kvarner je ena velika gurmanska pustolovščina! In pri vseh doživetjih ne pozabite na svoj Pomalo!
torek, 24. februar
KD Marija Reka vabi na prireditev Venera in Mars v soboto, 7. marca ob 18. uri v Dvorano Doma pod Reško planino. Večer bo namenjen prijetnemu druženju Venere in Marsa – moških in žensk, ki si želijo prijetnega večera, dobre hrane in zabave. Vabljeni! Spletno uredništvo VIR: Občina Prebold
V Gledališki in koncertni dvorani Lendava je v petek, 20. februarja, potekala tradicionalna prireditev Naj športnik Lendave, na kateri je Športna zveza Lendava podelila priznanja najboljšim športnikom, športnicam, ekipam in športnim delavcem v občini za preteklo leto. Naj športnik in športnica leta 2025 Naziv najboljšega športnika Občine Lendava je pripadel Maticu Ivačiču (ŠD Speedway team Lendava). Drugo […]
ponedeljek, 23. februar
S 1. marcem odprte predprijave za Pogi Challenge 2026
Po lanski izjemno uspešni premieri kolesarske dirke Pogi Challenge se prireditelji že osredotočajo na tekmovanje 2026. Med 1. in 7. marcem bodo možne predprijave za letošnji izziv tekmovanja iz Komende na Krvavec in spremljevalne dejavnosti. Letošnja prireditev bo na sporedu med 31. julijem in 2. avgustom.
nedelja, 22. februar
Pregon koroških Slovencev
Z odprtjem razstave in predstavitvijo knjige Pregon koroških Slovencev 1942 se drevi v Desnem atriju ljubljanske Mestne hiše začenjajo letošnji Koroški kulturni dnevi (KKD) v Ljubljani. V okviru omenjenih dnevov, ki bodo potekali do 11. aprila, je na različnih prizoriščih napovedanih 12 prireditev.
Ljudi najbolj privlači doživetje
Dva športna dogodka, ki jih prireja podjetje Simona Rožnika, sta se uvrstila med dvanajst najboljših prireditev v Evropi.
Organizatorji zimskega humanitarnega pohoda “Na noge! Za boljše življenje” sporočajo, da je prireditev zaradi izrednih razmer prestavljena. Dogodek, ki bi moral potekati 22. februarja, bo zdaj izveden v nedeljo, 8. marca. Kot pojasnjujejo, so še do zadnjega upali na izboljšanje razmer, vendar je bil velik del Kamnice in okoliških hribov še včeraj zvečer brez električne […] The post Zimski humanitarni pohod na Urban prestavljen na 8. marec appeared first on Lokalec.si .
sobota, 21. februar
Avstrija je izbrala: Cosmó prinaša plesni Tanzschein
Avstrija je kot gostiteljica Pesmi Evrovizije 2026 izbrala svojega aduta. Po napetem nacionalnem izboru Vienna Calling – Wer singt für Österreich? bo domače barve na Dunaju branil mladi Cosmó s skladbo Tanzschein . O novem predstavniku je odločila kombinacija strokovne žirije in televotinga, pri čemer je Cosmó zbral največ skupnih točk in prepričljivo osvojil prvo mesto med dvanajstimi nastopajočimi. [caption id="attachment_48854" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: ORF / Zajem zaslonske slike" align="none" width="1000"] [/media-credit] Končni razplet na nacionalnem izboru.[/caption] “Tanzschein” je lahkoten, plesno usmerjen pop, ki cilja na široko občinstvo - predvsem na mlajše gledalce in radijske valove. Plesni manifest Skladba Tanzschein je sodoben pop izdelek v nemščini, ki na igriv način opozarja, da se je na plesiščih - vsaj po Cosmóvem mnenju - začelo plesati premalo. Ideja se je rodila iz njegove lastne izkušnje v klubu, kjer je pogrešal pravo plesno energijo. Naslov je besedna igra na znani izraz »Führerschein«, refren pa vztrajno ponavlja motiv »plesnega dovoljenja«, ki naj bi simbolično odprl vrata zabavi. Po poročanju medijev pesem spremlja tudi hudomušna vizualna podoba — v zgodbi se v diskoteki pojavijo celo živali, ki naj bi poskrbele za več gibanja na plesišču. [caption id="attachment_48859" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: ORF / Hans Leitner" align="none" width="1000"] [/media-credit] Finalisti avstrijskega izbora 2026.[/caption] »Tekmovanje za pesem Evrovizije so moje velike sanje. Kot otrok sem na televiziji gledal zmago Conchite Wurst. Lani je zmagal JJ. To so bili zame trenutki, polni adrenalina in čistega veselja.« Cosmó Kdo je Cosmó? Za umetniškim imenom Cosmó stoji Benjamin Gedeon, predstavnik mlajše generacije avstrijske pop scene. Prepoznavni znak njegove podobe je moder zvezdasti simbol nad desnim očesom, ki ga redno vključuje v svoj vizualni nastop. 19-letni Cosmó je pevec, rojen na Madžarskem, ki je odraščal v avstrijskem Gradiščanskem. Danes živi na Dunaju. Njegovo umetniško ime odraža odprtost do sveta ter fascinacijo nad vesoljem. Igra kitaro in klavir, pevsko tehniko pa izpopolnjuje pri opernem pevcu v Gradcu. Leta 2022 se je prebil v finale oddaje The Voice Kids. Od poletja 2025 skupaj s producentom in bobnarjem skupine Garish Markusom Pemerjem ustvarja lastne pesmi. Istega leta je za potrebe koncertnih nastopov in studijskega dela ustanovil tudi skupino The Thumbs. Nastopal je v klubih, na plesih ter kot ogrevalni izvajalec na prireditvi Starnacht am Neusiedlersee, v Gradcu in v dunajskem Gasometru, kjer je oder delil tudi s svojim mentorjem iz The Voice, Álvarom Solerjem. [caption id="attachment_48857" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: ORF / Hans Leitner" align="none" width="1000"] [/media-credit] Cosmó za Avstrijo.[/caption] Zmaga na nacionalnem izboru mu je odprla vrata največjega evropskega glasbenega odra - in to na domačem terenu. Z glasbo želi navdihovati ljudi in širiti sporočilo ljubezni. Avstrija v vlogi gostiteljice ESC Evrovizija 2026 se v Avstrijo vrača po lanskoletni zmagi JJ-ja s pesmijo Wasted Love, ki je državi prinesla tretjo skupno zmago na tekmovanju. Kot gostiteljica je Avstrija že avtomatično uvrščena v veliki finale 16. maja na Dunaju, kjer bo Cosmó poskušal izkoristiti prednost domačega občinstva. https://www.youtube.com/watch?v=U7F7PJWJQKs The post Avstrija je izbrala: Cosmó prinaša plesni Tanzschein appeared first on Evrovizija.com .
Na Studencih v Mariboru bo urejen nov parkovni trg, ki bo služil kot osrednji prostor za druženje, prireditve in vsakodnevne aktivnosti prebivalcev. Mestna občina Maribor je za ureditev trga razpisala javni arhitekturni in krajinsko-arhitekturni natečaj, iz katerega je kot zmagovalna izšla rešitev Ikona arhitektura, Barbara Selinšek, s.p. Projekt ohranja zelene površine in drevje, hkrati pa […] The post Studenci dobivajo nov urbani trg za druženje in prireditve appeared first on Lokalec.si .
petek, 20. februar
Podelili novomeške športne oskarje
Na že 40. prireditvi Športnik leta v Kulturnem centru Janeza Trdine Novo mesto so v torek podelili priznanja najboljšim v športu v letu 2025. Namiznoteniška igralka Neža Gazvoda iz Športnega društva SU Novo mesto je postala športnica leta 2025, ko...
četrtek, 19. februar
Brodnjakova maska
Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak se zadnje tedne pojavlja na predvolilnih prireditvah, uradno »regijskih srečanjih«, ki jih za gospodarstvenike, podjetnike in obrtnike prirejata vodstvi obrtne in gospodarske zbornice, OZS in GZS, oziroma njuna predsednika Blaž Cvar in Vesna Nahtigal. Nastopa v zdaj že prepoznavnem slogu katastrofizma. »Bolniške odsotnosti, davki in druge obremenitve – enostavno nismo več...
sreda, 18. februar
V četrtek, 5. februarja, je bil v Vojniku čudovit dogodek ob prazniku kulture. Dobitnik priznanja za življenjsko delo na področju kulture je bil Benedikt Podergajs, ki živi za kulturo, aktivno sodeluje v različnih skupinah, spodbuja mlade in jih vključuje v prireditve, je voditelj prireditev, pesnik, predsednik Katoliškega kulturnega društva Ivan Šopar in pobudnik ter deset let glavni organizator Božičnega Vojnika. Na prireditvi so prejeli priznanja učenci in dijaki, ki so bili uspešni na mednarodnih tekmovanjih na področju kulture. Kulturni program so pripravili učenci in učitelji OŠ Vojnik. Slavnostni govornik je bil Martin Selan, argentinski Slovenec, ki se je z družino pred petimi leti preselil v Vojnik, kjer si je ustvari dom in se zelo hitro vključil v kulturno življenje. V govoru je med drugim poudaril, kako močno v Argentini gojijo narodno zavest, da s spoštovanjem učenci vsak dan ob začetku pouka dvignejo zastavo in zapojejo himno, po pouku zastavo spet spustijo. Živeli in del...
V soboto, 24. januarja, smo medse povabili devetošolce in druge obiskovalce, ki so se udeležili pouka, se preizkusili v laboratorijskih vajah, obiskali sobo pobega in vzgojne skupine ter si ogledali potek športnih, glasbenih in duhovnih dejavnosti. Dopoldne smo sklenili s prireditvijo »V barvah spominov«, s katero smo poustvarili vzdušje in utrip naše ustanove. Voditelji Klara, Mirjam in Anže so se sprehodili po spominih svojega šolanja, predstavile so se glasbene zasedbe (od jazza do Pokljuke) in plesna točka maturantov. Obiskovalce so nagovorili ravnatelj gimnazije Peter Polc, ravnatelj dijaškega doma Gašper Otrin in direktor Janez Krnc. Če se zanimate za vpis, obiščite našo spletno stran ali informativne dneve 13. in 14. februarja, ki vključujejo predstavitev ustanove, ogled gimnazije in dijaškega doma ter pogovor z zaposlenimi in dijaki. Anamarija R. Rener