Iskanje: ribiški
ponedeljek, 15. december
V Parku etnografske dediščine v Cirkulanah so minulo soboto svečano otvorili Božično vas in prižgali praznične luči, ki so vas napolnile s pravljičnim vzdušjem. Dogodek, ki ga organizira Ribiška sekcija Športnega društva Cirkulane, obljublja bogato praznično doživetje za vse generacije. Pester program in pravljična doživetja Božičkova vas 2025 ponuja obiskovalcem vrsto doživetij: Božičkov vrtiljak, pravljične […] The post FOTO: Božična vas v Cirkulanah: praznična čarovnija v Parku etnografske dediščine appeared first on Lokalec.si .
četrtek, 11. december
V torek zvečer smo prijadrali do otoka Nendo na Salomonovih otokih. V temi si nisem upal iskati poti skozi ozke prelive med otoki in koralnimi grebeni, saj navtične karte tukaj niso zelo natančne. Zaspan sem bil, zato sem se odločil, da bomo do jutra počakali kar na morju v zavetrju otoka, ne da bi sidrali. Zavil sem k otoku in pospravil jadra. Med pospravljanjem jader pa sem se dovolj zbudil, da sem si premislil glede nočnega postanka. Zagnal sem motor in naredili smo še dvourni krog okoli otoka Malo, da smo prišli na sever Nenda, od koder je veliko bolj preprost vstop v zaliv pri Lati. Lata je glavno mestece vzhodnih Salomonovih otokov in eno od petih pomorskih vstopnih točk za vstop v državo z jadrnico. Ponoči smo sidro spustili na vzhodni strani zaliva v mirnem zalivčku nasproti Late. Dopoldne smo v skladu z dogovorom dobili obisk prijaznih uradnikov carine in imigracije. V eni uri smo opravili vstopne formalnosti, le carinskih dokumentov še nisem dobil in mi je carinik obljubil, da mi jih bo poslal po elektronski pošti. Popoldne nas je ravnateljica Hilda povabila na ogled svoje srednje tehniške šole in dijaškega naselja, ki je postavljeno nad zalivčkom, kjer smo sidrali. Preostanek dneva smo namenili sprehodu in teku po z bujnim gozdom poraščeni okolici. Na ta konec zaliva je še pred nekaj leti vodila cesta, potem pa je narasla reka pred leti podrla most, po cesti so se nehali voziti avti in cesto si je spet prisvojila džungla. Po nekdanji cesti zdaj med grmovjem in drevesi vodi le še ozka stezica, po kateri otroci iz okoliških vasi hodijo v šolo. Zvečer smo na barki pogostili ravnateljičino družino, ki je s kanujem prišla na obisk in so nam zaželeli dobrodošlico ter s seboj prinesli cvetje in zelenjavo. V četrtek smo šli z našim gumenjakom na izlet čez zaliv do glavnega naselja Lata in se po peščeni cesti polni velikih luž sprehodili po mestecu s skromnimi hiškami. Spet lahko napišem, da imajo skoraj vse, kar imajo veliki, le da so banka, pošta, trgovine, bolnišnica, policija … v skromnih, majhnih hiškah ali kontejnerjih. Le nogometno igrišče imajo v velikosti, kot smo ga navajeni pri nas. Imajo tudi letališče, smučarske skakalnice pa na otoku nismo videli. Popoldne smo se želeli vrniti čez zaliv proti Skokici, pa nas je v pristanišču pričakal okrepljen veter, ki je dvignil metrske bele valove, čez katere bi postala plovba z malim gumenjakom in štirimi ljudmi na krovu kar huda pustolovščina. Robert, Nina in Zlata so se zato na obali raje dogovorili z enim od domačinov, da jih je 3 milje čez zaliv odpeljal z ribiškim čolnom. Z našim gumenjakom je bila plovba čez valove z le eno osebo na čolnu še vedno živahna, a veliko hitrejša in bolj suha, kot bi bila s kompletno posadko. V zalivčku so se nam na katamaranu pridružili izraelski jadralci, s katerimi smo se srečali na Vanuatuju in si potem preko mailov izmenjevali informacije o formalnostih in sidriščih na poti. Z Zlato sva se odzvala povabilu na pijačo. Pogovarjali smo se sicer večinoma o jadranju, a se nisem mogel premagati in sem jih povprašal po njihovem mnenju o vojnah, ki jih ima Izrael s Palestinci in drugimi državami v okolici. Njihov pogled na problematiko je popolnoma drugačen kot naš in Izraelci zdaj samo osvobajajo ozemlja, ki naj bi bila nekoč že njihova in so jih v preteklih stoletjih zasedli muslimani. Še posebej ostra ali divja je bila žena enega od jadralcev, ki bi pobila kar vse v bližnji in daljni okolici Izraela. Mož jo je miril, a brez uspeha. Jezna je bila, ker so bila zaradi izmenjave raket med Izraelom in Iranom zaprta letališča v Izraelu in je morala zato podaljšati obisk na jadrnici in v nedogled prestaviti vrnitev z letalom domov. Izraelci so s katamaranom na poti okoli sveta, na zadnjem delu pa jih pot med otoki vodi skozi pretežno muslimanske države, zato se na poti proti Izraelu verjetno ne bodo veliko ustavljali. V petek smo skupaj z Izraelci navsezgodaj odjadrali proti zahodu, proti 210 milj oddaljenemu otoku Santa Ana. Vzhodnika smo imeli med 15 in 25 vozli in lepo smo metuljčkali z vetrom in se guncali po dvometrskih valovih. Pričakoval sem, da bodo Izraelci na katamaranu s krmnim vetrom vsaj toliko hitri kot mi, a so jadrali počasneje in smo jih popoldne izgubili za obzorjem. Ponoči smo prijadrali do neviht, ki so vseskozi razsvetljevale nebo okoli nas, a so bile dovolj daleč od nas, da nas niso motile pri jadranju. Le veter so preusmerjale vsaka malo po svoje od severovzhoda do jugovzhoda in temu sem prilagajal tudi našo smer jadranja. Proti jutru pa je vreme začelo divjati in je krepko skočilo iz okvirov, ki so jih obetale vremenske napovedi. Divje plohe in nevihte so se spravile nad nas in okrepile veter nad 30 vozlov. Avtopilot se je vse pogosteje izklapljal. Zamujal sem s krajšanjem jader, a mi je na koncu vendarle nekako uspelo pospraviti glavno jadro z jambora, ne da bi se strgalo na križih. Nastradal je le radarski odbojnik, ki ga je s seboj odnesel viharni veter. Dopoldne se je veter med nevihtami okrepil nad 40 vozlov in jadrali smo le še s petino genove. Vseskozi je hudo lilo z neba, valovi so se dvignili na 4–5 metrov in avtopilot temu ni bil kos. Vse več sem moral krmariti ročno, zunaj na dežju. Krepko je deževalo, da se je videlo le nekaj deset metrov okoli barke, grmelo, bliskalo … Zadnjih 20 milj pred Santa Ano so se nevihte, ki so vseskozi prihajale od zadaj, še okrepile in sunki vetra so presegali 50 vozlov, zato sem do konca zvil genovo in zagnal motor. Itak smo že samo na jambor dosegali več kot 6 vozlov hitrosti, a krmarjenje med valovi je bilo s pomočjo motornega pogona vseeno lažje. Strah me je bilo, da bo viharni veter odtrgal platneno streho biminija nad kokpitom, a je na srečo zdržala. Pred Santa Ano se je izpela še zadnja nevihta, zavil sem v desno in iz velikih valov smo se umaknili v čudovito mirno zavetje otoka in v zalivu med koralnimi grebeni sredi dneva spustili sidro. Zlata, Nina in Robert so bili preveč utrujeni od valovite poti in so popoldne ostali na barki, jaz pa sem se vendarle odpravil na krajši sprehod po otoku in v skladu z običaji pri Johnu, poglavarju vasi, izprosil dovoljenje za pristanek in za obisk otoka. Ponoči so v zaliv prijadrali tudi Izraelci, ki jim vreme v zadnjem delu poti prav tako ni prizanašalo in jim je veter vzel nekaj blazin in opreme iz kokpita. < Vanuatu Nadaljevanje 28.12.2025 Knjige Mirana Tepeša o dosedanjih podvigih Proti soncu Naš legendarni skakalec in jadralec Miran Tepeš se je v začetku novembra vrnil s svojega drugega potovanja okoli sveta. Celotno pot je preplul v dveh etapah. Prva se je pričela v Izoli v letu 2010. Po spletu okoliščin se je popotovanje po svetu zasukalo drugače, kot je to sprva načrtoval, NAKUP Z vetrom Mnogi jadralci, ki prvič objadrajo svet, po vrnitvi izjavijo, da so na poti našli samega sebe, Miran Tepeš pa ima bolj zanimiv odgovor: " Na poti nisem našel samega sebe, ker se tudi nisem iskal, sem pa zato videl veliko morja in nekaj zanimivih dežel." Na poti okoli sveta je preplul kar 26.541 navtičnih milj. NAKUP Veliki trije Knjiga Veliki trije je že tretji jadralski potopis Mirana Tepeša. V njej je opisano jadranje mimo znamenitih treh južnih rtov: rta Horn, rta Leeuwin in Rta dobrega upanja, jadranje čez južni Pacifik od Francoske Polinezije do Čila, jadranje do in okoli Avstralije ter Tasmanije in samostojno jadranje čez Indijski ocean. NAKUP Z jadrnico čez Arktiko Knjiga je jadralski potopis z zelo drugačne in zahtevne morske poti po ledenih morjih, med odročnimi otoki. V knjigi so na 256 straneh opisane dogodivščine s poti čez Arktiko in popestrene s 383 barvnimi fotografijami in zemljevidi. V prvem delu je opisana pot z jadrnico od Istre ... NAKUP Miran Tepeš Miran Tepeš bo letos poskusil izpeljati podvig, ki ga je do sedaj uspelo izvesti le redkim jadralcem na svetu. Iz Atlantika namerava zapluti v Tihi ocean skozi prehod imenovan Severozahodni prehod. Prehod je plovna pot skozi Arktični ocean vzdolž obale Severne Amerike. Prehod je večino leta zamrznjen in ga je možno prepluti le v redkih poletnih obdobjih, ko se arktični led stopi oziroma pomakne dovolj severno, da je plovba možna. Miran Tepeš pluje z litijevimi baterijami BlueCell. Na krovu ima tri bateriji Bluecell 100Ah12V s kapaciteto 3x100 Ah, ki tehtajo zgolj po 12 kg in imajo življenjsko dobo 3000 ciklov - globokih praznjenj. Besedilo in fotografije: Miran Tepeš
torek, 9. december
"Stara dama" Opatija že 180 let prepričuje tudi najizbirčnejše
Že hiter sprehod po Opatiji razkrije, da v tem mestecu v Kvarnerskem zalivu skoraj vsak kamen pripoveduje zgodbo. Nekoč majhno ribiško naselje je več stoletij pozneje postalo – in še danes ostaja – biser jadranske obale. Opatija vrhunce svojega turizma dosega v poletnih mesecih, a si vedno bolj prizadeva prepričati svoje goste tudi v zimskem času, ko se je zgodba opatijskega turizma pravzaprav začela pisati tudi z obiski močnih, bogatih in slavnih.
sobota, 6. december
Ribiči v Jadranu ujeli redko velikanko
Le nekaj dni po tem, ko so nenavadno ribo opazili v bližini Savudrije se je ena zapletla v mrežo hrvaške ribiške ladje. Poglejte, kaj so ribiči naredi
petek, 5. december
V biosfernem območju Kozjansko in Obsotelje, pod okriljem Unesca, stoji ribnik Marof, nekoč pomemben del samostanskega gospodarstva kartuzijanov v Jurkloštru. Danes Marof znova oživlja – kot prostor novih priložnosti, doživetij, učenja in trajnostnega razvoja. S projektom Ponovna oživitev turističnih, športnih in izobraževalnih aktivnosti na ribniku Marof so Ribiška družina Laško ter partnerji Občina Laško, STIK […]
sreda, 26. november
KMETIJSTVO MINISTRSTVO O LADJI LAHO: Pripravljeni so pomagati s promocijskimi aktivnostmi
Ministrstvo za kmetijstvo podpira projekt prenove ladje Laho v ribiški muzej, ki bo pomemben korak k ohranjanju tradicije pomorstva v Sloveniji, so danes zapisali v sporočilu za javnost. Pripravljeno je pomagati s promocijskimi aktivnostmi...
sreda, 12. november
V ponedeljek se je v 75. letu starosti od nas poslovil naš Drago Dejak, doma iz Nožic. Odšel je tiho, tako kot je živel. Bil je skromen, dostojanstven in vedno predan svoji družini. Boli nas, da ga ni več med nami, vendar smo hvaležni za vsak trenutek, ki smo ga preživeli z njim. Drago Dejak … The post Poslovil se je Drago Dejak, dolgoletni član Ribiške družine Bistrica in PGD Homec appeared first on domžalec.si .
nedelja, 9. november
Kakšen velikan! Ribiči so ga izvlekli iz jezera, z njim pa so se borili več kot uro in pol: "Njegova glava je bila pošastna"
Še sami niso mogli verjeti svojim očem - in seveda svoji ribiški sreči.
nedelja, 2. november
Grčija je ena tistih držav, kjer se zgodovina, sonce in morje prepletajo v popoln poletni mozaik. Ob misli na bele hiše na Santoriniju, modro nebo nad Atenami in drobne ribiške vasi na otokih mnogi začutijo željo, da bi tja odpotovali takoj. Toda za brezskrbne počitnice v tej sredozemski deželi velja poznati nekaj pravil. Tudi v […] Objava 12 napak, ki jih turisti v Grčiji nikoli ne bi smeli narediti se je pojavila na Vse za moj dan .
sobota, 1. november
Benidorm že desetletja velja za eno najbolj živahnih letovišč na španski obali. Leži v provinci Alicante, ob obali Valencijske skupnosti, in velja za tretje največje mesto tega območja. Nekdaj majhna ribiška vas se je po petdesetih letih prejšnjega stoletja spremenila v pravo metropolo turizma, danes pa Benidorm zaradi svoje slikovite podobe pogosto imenujejo New York […] Objava Benidorm – bleščeče srce Sredozemlja, kjer se poletje nikoli ne konča se je pojavila na Vse za moj dan .
torek, 28. oktober
To je zgodba o novem prvaku švedske lige.
sreda, 22. oktober
Čudež na severu: Kot bi v Sloveniji slavila Radomlje ali Aluminij
Ves svet se klanja in ves svet se čudi ribiški vasici, ki si je pokorila celotno Švedsko. V nogometu se dogajajo čudeži.
torek, 21. oktober
Pri Ribiškem domu na Šmartinskem jezeru so pred kratkim odprli novi športni pristan Brezova, ki je prvi viden rezultat projekta Pametna ribiška skupnost, katerega partnerji so Mestna občina Celje, Ribiška družina Celje, družba CresCo in Kmetija Mlake. Gre za projekt, ki povezuje vse, ki si želijo soustvarjati trajnostno ribiško destinacijo Šmartinsko jezero. Pristan ni namenjen […] Prispevek Celjsko: Pri Ribiškem domu na Šmartinskem jezeru odprli novi športni pristan je bil objavljen na Novice.si .
ponedeljek, 20. oktober
Klub s sedežem v majhni švedski ribiški vasici se je z zlatimi črkami vpisal v zgodovino lige Allsvenskan! In to še ni vse, Mjällby zdaj napada tudi rekord po št. osvojenih točk.
četrtek, 16. oktober
Na slovesnosti ob zaključku projekta Ureditev Hotinjskega ribnika v okviru Ribiškega LAS Podravja, je župan Občine Hoče-Slivnica, dr. Marko Soršak vsem obiskovalcem dogodka predstavil novosti, ki so bile realizirane v okviru projekta. Nov rekreacijsko – družaben prostor ob ribniku, z nadaljevanjem krožne poti in mikroambienti, ki dopolnjujejo pestrost in uporabnost območja ribnika in ga vključujejo […] The post FOTO: Ureditev Hotinjskega ribnika, nov rekreacijsko-družaben prostor v Hoče-Slivnici appeared first on Lokalec.si .
četrtek, 9. oktober
Foto: Matjažu Perši pripadel ribiški pokal Gornja Radgona
Ribiči so se pomerili za 19. pokal občine Gornja Radgona, na katerem je županja pokal podelila praporščaku domačega OZ VVS.
sreda, 8. oktober
KOPER DOBIVA NOVO RIBIŠKO SRCE: Občina gradi skladišče za mreže in opremo
Pogled na ribiški pomol v središču Kopra bo kmalu veliko prijetnejši, saj bo Mestna občina Koper (MOK) uredila novo skladišče za ribiške mreže in drugo ribolovno opremo, ki se trenutno skladiščajo...
Pogled na ribiški pomol v Kopru bo kmalu veliko prijetnejši. Mestna občina Koper bo namreč uredila skladišče prostore za skladiščenje ribiških mrež in drugega ribolovnega orodja, ki se trenutno skladiščijo na ribiškem pomolu v središču mesta. Za izvajalca del, ki je v dela že bil uveden, je občina izbrala koprsko podjetje Grafist, d. o. o. The post Občina v izgradnjo ribiškega skladišča appeared first on e-Kopercapodistria .
ponedeljek, 6. oktober
Včeraj je nad Pakoštanami na Hrvaškem divjala pijavica oz. tromba, ki je povzročila strah med prebivalci in obiskovalci obale. Po prvih informacijah ni bilo večje škode ali poškodovanih. V nedeljo, 5. oktobra, je ob obali Dalmacije, natančneje v kraju Pakoštane , nastala vremenska anomalija, ki je pritegnila pozornost domačinov in turistov. Pijavica oz. tromba , ki se je razvila nad morjem in se približala obali, je bila vidna nekaj minut, preden se je razpadla. Po poročanju lokalnih virov je šlo za klasičen pojav, ki se ob jadranski obali občasno pojavi v jesenskih mesecih, ko se toplo morje sreča s hladnejšim zrakom iz notranjosti. Kaj je pijavica? Pijavica je vremenski pojav , podoben tornadu, ki nastane nad vodno površino. Gre za vrtinčast steber zraka, ki se spusti iz nevihtnega oblaka proti morju. Čeprav so pijavice običajno manj uničujoče kot tornadi na kopnem, lahko ob močnejšem razvoju povzročijo škodo na plovilih, obalni infrastrukturi in celo ogrozijo življenja. Po besedah očividcev se je pijavica oblikovala okoli 10. ure dopoldne in trajala približno 5 minut. Vidna je bila z več točk ob obali, vključno z bližnjim kampom in ribiškimi pomoli. Lokalna meteorološka postaja je potrdila, da je šlo za naraven pojav brez večjih posledic , saj se pijavica ni dotaknila kopnega. Vremenske razmere in opozorila Hrvaški hidrometeorološki zavod je že dan prej izdal opozorilo o možnih nevihtah in lokalnih vremenskih pojavih ob obali. Jesenski meseci so znani po nestabilnem vremenu, zlasti ob Jadranu, kjer se pijavice lahko pojavijo večkrat letno. Foto: posnetek zaslona
V Lisjakovi strugi postavili oznake visoke vode
Na ribiškem domu v Lisjakovi strugi so bile nameščene tri nove oznake visokih voda, ki prikazujejo nivoje poplav iz let 2005, 2014 in 2023.