Iskanje: rtv
četrtek, 9. maj
Očitno novo levosučno vodstvo naše nacionalne RTV hiše, še vedno pleše, tako, kot Golob igra...
sreda, 8. maj
Pravna mreža ali Hamas mreža?
Nekdanji generalni direktor policije Anton Olaj je opozoril na veliko hinavščino Pravne mreže za varstvo demokracije, (skrajno leve aktivistične organizacije, ki je med drugim pisala zloglasni "depolitizirani" Zakon o RTV), ki ima očitno p...
RTVS je izgubil vso svojo kredibilnost: Aktivistom več medijskega prostora kot stroki
Kako neuravnoteženo in pristransko je poročanje "depolitizirane" RTV Slovenije kaže dejstvo, da so v novici o posvetovalnemu referendumu o izgradnji drugega bloka krške nuklearke (Jek 2) večji del posvetili ekoludistom, ki gradnji nasprotujejo kot...
torek, 7. maj
Dr. Milan Zver je bil del prve ekipe ustvarjalcev teleteksta
Ob 40. obletnici delovanja Teleteksta na RTV Slovenija se je evropski poslanec dr. Milan Zver spomnil svoje vloge v začetni ekipi tega pionirskega medijskega projekta.
"Večkrat pomislim, da sem lahko hvaležen Bogu za to priložnost, ...
Mediji se ukvarjajo s “politizacijo” italijanske RAI, medtem ko na RTV poteka inkvizicija!
"Od sedanje vlade, ki je predčasno zamenjala vse kar leze in gre in nastavila svoje. Novinarje in urednike pa celo metala na cesto, da je zaposlila svoje strankarske kadre iz Mladine. Štefančiča, denimo. Prejšnja je bila neučinkovita," se je bivši...
Piše: C. R. Pred natanko 40 leti je takratna Radiotelevizija (RTV) Ljubljana začela oddajati teletekst, ki ga je bilo že junija leta 1995 mogoče spremljati tudi na medmrežju. S tem je postal za nizozemskim in singapurskim tretji teletekst na svetovnem spletu, ob obletnici poroča spletni portal MMC Radiotelevizije Slovenija (RTVS). T. i. vertikalni zatemnitveni interval, […] The post Mineva 40 let od začetka teleteksta v Sloveniji, med njegovimi ustvarjalci je bil tudi sedanji evroposlanec Milan Zver appeared first on Demokracija .
Pred časom je nekdanji levičarski poslanec in novopečeni voditelj neumnosti na RTV, Franci Kek protestiral...
Porazi Urbanije se kar vrstijo: zakonito je bil razrešen kot direktor TVS, pravi delovno sodišče
Delovno sodišče v Ljubljani je zavrnilo tožbo nekdanjega direktorja Televizije Slovenija Uroša Urbanije, ki je Radiotelevizijo Slovenija (RTVS) tožil zaradi domnevnih nezakonitosti pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi in razrešitve. Sodišče je ugotov
ponedeljek, 6. maj
Imamo 1717 evrovizijskih skladb: Letošnja bera pesmi ni prav rekordna
Eurovision Song Contest je eden izmed tistih festivalov, ki je prehodil lepo in dolgo pot. V bogati zgodovini od leta 1956 je odpadel samo enkrat – nesrečnega covidnega leta 2020. Letošnja izvedba v Malmöju bo tako 68. po vrsti. Letošnjih 37 skladb (toliko kot lani) bo skupno število skladb, ki smo jih doslej slišali z evrovizijskega odra, povečalo na 1717. Letošnja bera pesmi ni prav rekordna, saj je v letih 2008, 2011 in 2018 sodelovalo kar po 43 držav. [caption id="attachment_6589" align="alignnone" width="857"][media-credit name="Foto: Manfred Baumann" align="none" width="857"] [/media-credit] 13. maja bo Johnny Logan dopolnil 70 let. Kot gost bo nastopil v prvem predizboru.[/caption] Na evrovizijskem izboru so med drugim nastopila številna znana glasbena imena, kot so ABBA, Celine Dion, Cliff Richard in Julio Iglesias. In ne nazadnje Johnny Logan, ki je s svojimi zmagami in številnimi skladbami najbolj zaznamoval evrovizijski izbor. 26 držav Gostitelj 68. izbora za popevko Evrovizije bo že tretjič švedski Malmö, kjer so organizirali festival že 1992 in 2013. Skupno je bil festival doslej v 26 državah in v 45 različnih mestih. Največkrat je potekal v Veliki Britaniji (9-krat), Švedska bo organizirala festival sedmič, tolikokrat ga je organizirala tudi Irska, 5-krat Nizozemska, 4-krat Luksemburg, 3-krat Francija, Norveška, Nemčija, Danska, Izrael in Italija, 2-krat Švica, Avstrija in Ukrajina ter po 1-krat, Španija, Belgija, nekdanja SFRJ (Hrvaška), Estonija, Latvija, Turčija, Grčija, Finska, Srbija, Rusija, Azerbajdžan in Portugalska. Med mesti ima primat irsko glavno mesto Dublin (6-krat), v Londonu in Luksemburgu je bil festival 4-krat, v Københavnu, Stockholmu in Malmöju 3-krat, v Cannesu, Den Haagu, Jeruzalemu, Oslu, Malmöju, na Dunaju in v Kijevu pa po dvakrat. [caption id="attachment_18215" align="alignnone" width="840"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="840"] [/media-credit] Mesto Malmö bo že tretjič gostilo Evrovizijo.[/caption] 1717 evrovizijskih skladb Od začetka pa do danes je bilo na uradnih evrovizijskih izborih skupno izvedenih 1717 evrovizijskih skladb iz 50 različnih držav. Čeprav zadnja leta večina udeležencev poje v angleščini, pa bomo letos na seznam dodali dva nova jezika: prvič bo del svoje pesmi zapel v svojem jeziku Azerbajdžan, Avstralci pa imajo nekaj verzov v enem od aboridžinskih jezikov, tako da se bo število jezikov na evrovizijskem odru povečalo na 51 različnih jezikov, tri pesmi pa so bile v izmišljenem jeziku. [caption id="attachment_14388" align="alignnone" width="897"][media-credit name="Foto: Post.at" align="none" width="897"] [/media-credit] O Evroviziji je napisanih veliko knjig.[/caption] Od leta 2004 dalje je evrovizijski izbor razdeljen na en predizbor in veliki finale, od 2008 pa na tri večere, in sicer na prvi in drugi predizbor ter veliki finale. Slovenščina na Evroviziji Slovenščina je bila uporabljena v 21 pesmih (1,25%). Če bi hoteli vse skladbe poslušati v enem kosu, bi za to potrebovali 86 ur (ali natančno 3 dni in 14 ur). Približno toliko časa bi vam vzel tudi ogled videoposnetkov celotnih prireditev (finalov in polfinalov) samo zadnjih 11 let. [caption id="attachment_15010" align="alignnone" width="847"][media-credit name="Foto: RTV Slovenija / Ovitki promo albumov" align="none" width="847"] [/media-credit] Slovenski predstavniki od 1993 pa vse do 2012.[/caption] Evrovizijski mejniki Mejniki Izbor Država Izvajalec Pesem 1. pesem Lugano 1956 Nizozemska Jetty Paerl Devogels van Holland 500. pesem Bergen 1986 Luksemburg Sherisse Laurence L'amour de ma vie 1000. pesem Atene 2006 Irska Brian Kennedy Every song is a cry for love 1500. pesem Lizbona 2018 Norveška Alexander Rybak That's how you write a song Do letos je zmagalo 70 pesmi – leta 1969 so si 1. mesto delile 4 države, tako da bodo v Malmöju okronali 71. zmagovalno pesem. 40 zmagovalnih skladb so zapele solistke, moški izvajalci so bili uspešni le 12-krat. Prav tolikokrat so slavile skupine, šestkrat pa dueti. Po številu zmag sta zdaj na vrhu Irska in Švedska (po 7 zmag). Sledijo Francija, Luksemburg in Velika Britanija in Nizozemska s po petimi, a so z izjemno nizozemske zmage v Tel Avivu 2019 njihove zmage časovno že precej oddaljene. Štirikrat je slavil Izrael, po trikrat pa Norveška, Danska, Italija in Ukrajina. Dve zmagi so vknjižile Španija, Švica, Nemčija in Avstrija. Eno zmago imajo Monako, Belgija, SFRJ (Hrvaška), Estonija, Latvija, Turčija, Grčija, Finska, Srbija, Rusija, Azerbajdžan in Portugalska. Skupno je zmagovalno trofejo dvignilo v zrak 27 držav. Ob petdeseti obletnici festivala, leta 2005, so gledalci izbrali najboljšo popevko vseh časov. To je (pričakovano) postala skladba Waterloo, s katero je slavila švedska zasedba ABBA. https://www.youtube.com/watch?v=NR8q1l6Cpko&t=4397s The post Imamo 1717 evrovizijskih skladb: Letošnja bera pesmi ni prav rekordna appeared first on Evrovizija.com .
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta se s sporočilom za javnosti oglasila nekdanji predsednik Programskega sveta RTV Slovenija dr. Peter Gregorčič in pravnik prof. dr. Matej Avbelj in opozorila, da je slovensko Ustavno sodišče tudi po letu dni brez vsebinske odločitve o ustavnosti Zakona o RTV Slovenija.
nedelja, 5. maj
Bo Čeferin odločal o zadevi RTV, ki je z njim poslovala v vrednosti več kot pol milijona evrov?
“Z začudenjem smo ugotovili, da je Ustavno sodišče RS v presojo zakona o RTV Slovenija ponovno vključilo sodnika Roka Čeferina, ki je v tej zadevi izločen,” je na omrežju X opozoril nekdanji predsednik programskega sveta RTVS Peter Gregorčič. Sled...
Piše: Moja Dolenjska Golobova vlada je dala več kot milijon evrov inštitutu Gorana Forbicija, ki ga je sicer pred tem Golob poslal za predsednika Sveta RTV Slovenija, da ta javni zavod počisti janšistov. Kaj bo Forbici delal s tem denarjem? Vlada Roberta Goloba je objavila razpis, po katerem je razdelila 6,3 milijona evrov, kot namen […] The post Še enemu izbrancu vladajočih nagrada v vrednosti milijon evrov! appeared first on Demokracija .
sobota, 4. maj
Piše: Moja Dolenjska “Z začudenjem smo ugotovili, da je Ustavno sodišče RS v presojo zakona o RTV Slovenija ponovno vključilo sodnika Roka Čeferina, ki je v tej zadevi izločen,” je na omrežju X opozoril nekdanji predsednik programskega sveta RTVS Peter Gregorčič. Ta je zaradi suma kršitve določb o nasprotju interesov sodnika že prijavil KPK in […] The post Čeferin znova odloča o zadevi, kjer bi moral biti izločen appeared first on Demokracija .
petek, 3. maj
Ob svetovnem dnevu medijev slovensko ustavno sodišče ne zagotavlja svobode izražanja
"Ta mesec mineva leto dni, odkar je slovensko ustavno sodišče povozilo pravo in se podredilo aktualni politični oblasti," je v sporočilu za javnost zapisal nekdanji predsednik Programskega sveta RTV in podpisnik ustavne pobude dr. Peter Gregorčič....
Na tisoče Slovakov protestiralo proti preoblikovanju javne RTV
V Bratislavi je v četrtek na tisoče ljudi protestiralo proti vladnemu načrtu o razpustitvi javne radiotelevizije RTVS in njenemu preoblikovanju v novo medijsko institucijo. K protestu je pozvala opozicijska liberalna stranka Progresivna Slovaška, ki meni, da poteza ogroža demokracijo v državi, poročajo tuje tiskovne agencije.
Dr. Peter Gregorčič in profesor dr. Matej Avbelj sta pripravila pobudo za presojo ustavnosti novele Zakona o RTV Slovenija. Ta mesec mineva leto dni, odkar je slovensko ustavno sodišče povozilo pravo in se podredilo aktualni politični oblasti. Novela Zakona o RTV Slovenija, ki ga je pripravila vlada Roberta Goloba, še vedno čaka na vsebinsko presojo, čeprav gre za absolutno prednostno zadevo. Z začudenjem sta ugotovila, da je v presojo tega zakona ponovno vključen ustavni sodnik dr. Rok Čeferin, ki je bil zaradi nasprotja interesov v tej zadevi sicer izločen. Na svetovni dan svobode medijev tako z obžalovanjem ugotavljata, da slovensko ustavno sodišče ni več sposobno zavarovati svobode izražanja, ki je prvi temelj svobode medijev. Zaradi suma kršitve določb o nasprotju interesov za presojo ustavnosti ZRTVS-1B danes tega sodnika ustavnega sodišča dr. Roka Čeferina sta prijavalika Komisiji za preprečevanje korupcije. Prijava je priložena v galeriji. Prispevek Pobuda za presojo ustavnosti novele Zakona o RTV je za Vas napisal/a Urednistvo preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD .
Dokumenti: kako je Društvo novinarjev ubranilo Polono Frelih pred slovenskimi Ukrajinci in koga je ona zmerjala s prasico
Polona Frelih , nekdanja novinarka TV Slovenija in časnika Delo , ki je danes v središču medijsko-politične pozornosti kot nosilka "proruske" kandidatne liste stranke Resnica za prihajajoče volitve v evropski parlament , medtem ko se sama - spomnimo - že dlje časa otepa resnih očitkov, da je " Putinova novinarka", se je - zaradi kakor odkritega navijanja za Rusijo in žaljivega poročanja proti Ukrajincem - že leta 2015 znašla pred novinarskim častnim razsodiščem Društva novinarjev Slovenije , kamor jo je prijavila ukrajinska skupnost (društvo) v Sloveniji Razom . Ukrajinci so ji očitali vsebino članka z naslovom Ruska ruleta: Spletne čistke (V Ukrajino so se vrnile stalinistične represije s pomočjo interneta), objavljenega v Delu 20. aprila 2015. Toda slovenski Ukrajinci, tudi glede na vedno strogo kontrolirano sestavo tega novinarskega razsodišča in znani proruski sentiment med slovensko novinarsko srenjo, kar je - denimo - danes najbolj razvidno na portalu MMC (javna RTV!), proti Frelihovi n
četrtek, 2. maj
Umrla je Manca Košir
Kot poroča RTV Slovenija se je poslovila dolgoletna novinarka in publicistka Manca Košir. Več na Njena.si
Še pred internetom in spletnimi mediji so naši dedki in babice, pa tudi starši in mnogi med nami dnevne novice prebirali na televizijskih zaslonih. Pred 40 leti je takratna RTV Ljubljana namreč začela oddajati teletekst, s katerim se je začela informacijska revolucija in nova doba konzumiranja dnevnih novic.
V Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) ob 3. maju, svetovnem dnevu svobode medijev, ocenjujejo, da se svoboda medijev v Sloveniji poslabšuje. Celotna izjava Združenja novinarjev in publicistov (ZNP): " Politika se namreč vse bolj meša v delo medijev in ga skuša nadzorovati. Slednje je še posebej izrazito v zadnjih dveh letih. Med drugim je aktualna vlada najprej preko svojih nadzornikov v Telekomu Slovenije zamenjala odgovornega urednika portala Siol.net in ga nadomestila z urednikom, ki je že takoj po prevzemu funkcije izbrisal nekatere prispevke, ki so bili kritični do aktualne vlade in predsednika vlade. Nadaljevalo se je s spremembami zakona o RTV Slovenija, kjer je vlada pod krinko civilne družbe prevzela nadzor nad upravljanjem javne rtv-hiše. Novo vodstvo, imenovano po meri vlade, je takoj zamenjalo vse ključne direktorje in urednike in se zneslo tudi nad novinarji, za katere je menilo, da niso naklonjeni aktualni oblasti. Mnoge izmed njih je kljub dolgoletnim izkušnjam in primerni izobrazbi degradiralo na raven novinarjev začetnikov, njihove naloge pa so med drugim prevzeli novinarji brez ustrezne izobrazbe in s vprašljivo verodostojnostjo. Hkrati se je vladajoča oblast spravila nad medije, ki skušajo v že tako enostransko prevladujočem levo orientiranem medijskem prostoru predstavljati drugo plat medalje. Na slednje se je vlada spravila s preiskovalno komisijo, ki se je mimo pooblastil, ki ji jih daje zakon, dokopala celo do seznama naročnikov enega od opozicijskih medijev, in ki skuša z različnimi vzvodi ustrahovati njegove oglaševalce. Pri tem je zanimivo, da se podpredsednici največje vladne stranke in predsednici DZ Urški Klakočar Zupančič zdi sporno, da bi preiskovalna komisija, ki jo je zahteval državni svet, preiskovala poslovanje državnega podjetja Gen-i, ne zdi pa se ji sporno, da preiskovalna komisija, ki jo je zahtevala njena stranka, preiskuje poslovanje zasebnih podjetij in medijev. Različna merila vladajočih so pri tem v nebo vpijoča. Ena od vse večjih težav slovenskega medijskega prostora je tudi vse večji monopol na področju tiskanih in drugih medijev, ki ga ob izigravanju protimonopolne zakonodaje v Sloveniji vzpostavlja Martin Odlazek. Ob tem pristojni organi ne storijo praktično nič, da bi se tovrstno nezakonito prevzemanje medijev enega za drugim s strani zgolj ene osebe končalo. Še več. Zdi se, da je pod to vlado tovrstno početje dobilo dodaten zagon. V ZNP ob svetovnem dnevu svobode medijev čestitamo vsem medijem, ki skušajo v večinoma enostranskem slovenskem medijskem prostoru zagotavljati njegovo pluralnost ter prikazovati tudi drugo plat mnenj in dogodkov. Upravni odbor ZNP, 2. maja 2024" Objava Novinarsko združenje: Svoboda slovenskih medijev se slabša, mediji se monopolizirajo objavljena na Vipavska.eu .