Iskanje: stanko
petek, 24. oktober
Sladoledar podkupil krškega podžupana?!
Gzim Kahrimani naj bi se tako želel rešiti konkurence. V zadevo se je menda vpletel še takratni župan Miran Stanko.
Posredovala naj bi v sporu med sladoledarjema
Nekdanja krški župan Miran Stanko in podžupan Silvo Krošelj očitke na svoj račun zavračata.
sreda, 22. oktober
Foto: V Ljutomeru številni gasilci reševali poškodovan objekt podjetja
V Ljutomeru je v sredo potekala regijska gasilska vaja, v kateri so simulirali nastanek poškodb objekta in manjšega požara ob nastanku hudega neurja.
V pripravi na misijon na Kokrici in v prošnji, da bi se ta milostni čas dotaknil kar največ župljanov, smo na rožnovensko nedeljo poromali v narodno svetišče k Mariji Pomagaj na Brezje. Kot romarji upanja smo se peš podali na 20 km dolgo pot čez Udinboršt skozi Strahinj, Podbrezje, naprej do Posavca in po štirih urah prispeli na Brezje. Med potjo smo zmolili tri rožne vence za mir na svetu, za naše družine in župnijo ter za domovino. Nekje vmes smo zapeli še Mariji, Kraljici rožnega venca. Na Brezjah so se nam pridružili drugi župljani, ki so se na Brezje pripeljali z avtomobili. Upokojeni nadškof Stanislav Hočevar, ki bo misijonar v naši župniji, je daroval mašo. V pridigi nas je spodbudil, naj zaupamo v Božje usmiljenje, naj živimo iz svoje vere in odkrivamo ta čudoviti Božji svet, v katerem je »mogoče murvo presaditi v morje«. Po maši smo pred Marijinim oltarjem zapeli še litanije Matere Božje. Stanka Grah
Na Nacionalnem inštitutu za biologijo danes in v četrtek poteka zaključna znanstvena konferenca evropskega projekta CutCancer. Projekt je omogočil razvoj naprednih tridimenzionalnih (3D) celičnih modelov, ki so bolj relevantni za preučevanje bioloških procesov v človeškem telesu in omogočajo realistične raziskave procesov pred nastankom raka.
Znanstveniki prišli do pomembne ugotovitve: ta živila so povezana z nastankom depresije
Če redno uživate ta živila, ste lahko bolj nagnjeni k depresiji, ugotavljajo strokovnjaki.
torek, 21. oktober
Novembrskega glasovanja o Izraelu ne bo! Ali Evrovizija torej še vedno združuje?
Evropska radiodifuzna zveza (EBU) je pred dnevi odpovedala težko pričakovano izredno novembrsko glasovanje vseh članic zveze o (ne)sodelovanju Izraela iz Pesmi Evrovizije 2026 na Dunaju. Dokončno odločitev naj bi zdaj, kot je bilo prvotno načrtovano, sprejela generalna skupščina zveze EBU, ki je planirana za 4. in 5. december. "Glede na zadnje dogodke na Bližnjem vzhodu se je upravni odbor zveze EBU strinjal, da je nujno potrebna odprta razprava med članicami, in sicer o vprašanju sodelovanja Izraela na Pesmi Evrovizije 2026. Zato je bila ta tema uvrščena na dnevni red redne generalne skupščine, ki je napovedana za december in ne na izredno sejo pred tem,“ je na krtako sporočila zveza EBU. ORF, kot gostiteljica ESC 2026, je to odločitev pozdravila. Kaj je že vse skozi kamen spotike? Evropska radiodifuzna zveza (EBU) bi morala novembra letos prvič v zgodovini odločati o tem, ali bo Izrael lahko sodeloval na Pesmi Evrovizije 2026. Od začetka konflikta v Gazi - in vse do podpisa mirovnega načrta - se je po Evropi krepil pritisk na EBU, naj Izraelu zaradi vojaških operacij in številnih civilnih žrtev v Gazi onemogoči sodelovanje na prihodnjem tekmovanju. Številne nacionalne radiotelevizije – med njimi RTV SLO (Slovenija), RTVE (Španija), RTÉ (Irska) in AVROTROS (Nizozemska) – so javno pozvale k izključitvi izraelskega javnega servisa KAN iz tekmovanja. “Evrovizija ne more ostati gluha za dogajanje v svetu," so recimo zapisali v izjavi irske radiotelevizije . Podobnega mnenja je bila tudi španska RTVE , ki je zagrozila z bojkotom prihodnjega tekmovanja, če bo Izrael kljub protestom ostal del seznama sodelujočih držav. Na drugi strani pa nemška ARD in avstrijska ORF še danes branita načelo, da je Evrovizija kulturna prireditev, ne pa politični forum. "Če začnemo izključevati države glede na njihovo zunanjo politiko, bomo izgubili bistvo festivala," opozarjajo. [caption id="attachment_46863" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Evrovizijo 2026 bo gostil Dunaj.[/caption] Soglasja še vedno ni Izraelsko sodelovanje na Evroviziji je v zadnjih dveh letih naletelo na številne proteste in kritike zaradi konflikta v Gazi. Letos, predvsem po Evroviziji v Baslu, pa so prihajale javne in vse bolj glasne zahteve po izključitvi Izraela iz več nacionalnih radiotelevizij, ki menijo, da civilne žrtve in spornost dejanj države vključujejo še kulturne dimenzije, ki se ne morejo ignorirati. EBU do zdaj še nikoli ni odločala o izključitvi posamezne države iz tekmovanja brez formalnega prenehanja članstva v zvezi. Odločitev o Izraelu tako odpira vprašanje, kako daleč lahko Evrovizija ostaja "politično nevtralna", ko politična resničnost stopi na oder. Predsednica EBU, Delphine Ernotte-Cunci, je pred sklicem izredne novembrske skupščine (ki je sicer že odpovedana) v internem sporočilu članicam poudarila, da so "razlike v mnenjih med članicami tako globoke, da izvršni odbor (mimogrede, sestavlja ga enajst višjih direktorjev javnih servisov iz vse Evrope) ni mogel doseči soglasja." No, skoraj sigurno tega soglasja ne bo mogoče doseči niti na redni skupščini zveze EBU, kjer naj bi se zgodila le razprava, ne pa tudi glasovanje. [caption id="attachment_30360" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Sedež zveze EBU v Ženevi.[/caption] Kaj sicer pravi EBU? “Razumemo zaskrbljenost in globoko zakoreninjena stališča glede nenehnega konflikta na Bližnjem vzhodu. Še vedno se posvetujemo z vsemi članicami EBU, da bi zbrali mnenja o tem, kako se soočati z udeležbo in geopolitičnimi napetostmi okoli tekmovanja za Pesem Evrovizije. Radiotelevizijske hiše imajo do sredine decembra čas, da potrdijo, ali želijo sodelovati na Pesmi Evrovizije prihodnje leto na Dunaju. Vsaka članica se mora sama odločiti, ali želi sodelovati na tekmovanju. Mi bomo vsako odločitev radiotelevizijskih hiš spoštovali,” je že pred časom sporočil Martin Green, direktor Evrovizije. Kakšno je stališče RTV SLO? Na naši nacionalni televiziji so po tem, ko so konec avgusta o Evroviziji spregovorili na seji Sveta RTV SLO , pred kratkim - glede sodelovanja na Evroviziji 2026 - podali še dodatno uradno izjavo, v kateri so zapisali, da je Evrovizija projekt miru, enakopravnosti in spoštovanja med narodi. "Če bo Izrael ostal med sodelujočimi državami, RTV Slovenija ne bo sodelovala na Evroviziji 2026. RTV Slovenija kot javni medijski servis s pomembnim javnim poslanstvom poudarja, da temeljna načela javne radiotelevizije niso združljiva z velikim človeškim trpljenjem, zatiranjem svobodnih medijev ter zlorabo kulturnih dogodkov za politične namene, kakršnim smo priča v zadnjih letih. Evrovizija si že 69 let prizadeva povezovati narode z glasbo in graditi mostove v obdobjih po vojnah in delitvah. Njene vrednote temeljijo na miru, enakopravnosti in spoštovanju. Glede na uničujoče razmere v Gazi RTV Slovenija izraža dvom, ali je udeležba Izraela v skladu s temi vrednotami. Nujno je, da za sodelovanje držav veljajo enaka pravila. Ob tem kot javni medij izražamo tudi globoko zaskrbljenost zaradi namernega oviranja neodvisnega poročanja in smrti več kot 200 novinarjev. Hkrati stojimo ob strani družinam v Izraelu, ki še vedno čakajo na vrnitev svojih bližnjih, ter vsem, ki si prizadevajo za mir," so zapisali in za konec dodali: "V kolikor se bo odločitev glede udeležbe Izraela spremenila, bo RTV Slovenija pripravljena ponovno sodelovati." [caption id="attachment_32010" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Tudi RTV SLO čaka na glasovanje.[/caption] Po podpisu mirovenga načrta za Gazo in premirju med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas je za TV Slovenija podala izjavo tudi predsednica uprave RTV Slovenija Natalija Gorščak, ki je dejala, da "samo prekinitev ognja ne more biti razlog za to, da se takoj strinjamo, da je Izrael znova na Evroviziji." Možne posledice Če bo decembra Izrael vendarle izključen, bo to prvi primer, da bo zveza EBU državi onemogočila nastop na podlagi političnih razlogov, ne pa tehničnih ali finančnih. Takšna odločitev bi imela lahko daljnosežne posledice - od še večjega razkola znotraj članic do definicije, kaj pravzaprav pomeni "nevtralnost" v kontekstu globalne kulturne prireditve. Če pa Izrael ostane na tekmovanju, obstaja nevarnost razdrobljenosti. Več držav je že napovedalo bojkot, kar bi lahko Evrovizijo 2026 potisnilo v največjo krizo po njenem nastanku leta 1956. Ob tem ni odveč, če spomnimo, da je Evrovizija v prvo krizo zašla v poznih šestdesetih letih, ko se je prvič začelo zmanjševati število sodelujočih držav – umaknili sta se Danska in Avstrija, menda zaradi prevelike komercializacije. Nato pa se je zgodil še Madrid 1969, ko so na zmagovalni stopnički stale kar štiri pesmi, saj niso imeli nikakršnih pravil, kaj storiti v takem primeru, in se je vse končalo v vsesplošnem kaosu. Zato so se umaknile še preostale skandinavske države in Portugalska in s samo 12 udeleženkami v Amsterdamu 1970 se je zdelo, da je festival v zadnjih zdihljajih. S spremembo nekaj pravil je evrovizijsko tekmovanje vendarle dokazal svojo trdoživost. Bo ta trdoživost obveljala tudi letos? [caption id="attachment_45370" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alma Bengtsson / EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Izrael je na ESC 2025 zasedel drugo mesto.[/caption] Ali Evrovizija še vedno združuje? Evrovizija je skozi desetletja preživela tudi številne ostale (tudi politične) viharje - od hladne vojne do izstopov nekaterih držav zaradi spornega in večkrat že vnaprej znanega glasovanja. Predvsem je bila glede tega vprašanja najbolj glasna Turčija, ki je na Evroviziji sodelovala od leta 1975 dalje, od leta 2013 pa na tem tekmovanju ne sodeluje več, saj so, kot so že večkrat dejali, končni rezultati preveč predvidljivi. Redna skupščina vseh članic EBU, o kateri se vsaj javno ne ve še nič, naj bi torej decembra 2025 razkrila, ali Evrovizija - ko svet postaja vse bolj razklan - skozi glasbo še vedno združuje? The post Novembrskega glasovanja o Izraelu ne bo! Ali Evrovizija torej še vedno združuje? appeared first on Evrovizija.com .
ponedeljek, 20. oktober
Skoraj osemdeset let po svojem nastanku se na trg vrača eden najikoničnejših parfumov hiše Balenciaga – Le Dix, dišava, ki jo je leta 1947 ustvaril sam Cristóbal Balenciaga. The post Balenciaga ponovno oživlja Le Dix – legendarni parfum iz leta 1947 appeared first on Glitter.si .
četrtek, 16. oktober
Golob: Ponovim še enkrat, božičnica bo
Vlada bo imela na dnevnem redu četrtkove redne seje tudi predlog posebnega zakona o božičnici, je ob današnjem obisku v Pomurju napovedal premier Robert Golob. "Ponovim še enkrat, božičnica bo," je dejal v izjavi za medije med postankom v Splošni bolnišni
sreda, 15. oktober
Golob: Ponovim še enkrat, božičnica bo
Vlada bo imela na dnevnem redu četrtkove redne seje tudi predlog posebnega zakona o božičnici, je ob današnjem obisku v Pomurju napovedal premier Robert Golob. "Ponovim še enkrat, božičnica bo," je dejal v izjavi za medije med postankom v Splošni bolnišni
Vlada bo imela na dnevnem redu četrtkove redne seje tudi predlog posebnega zakona o božičnici, je ob današnjem obisku v Pomurju napovedal premier Robert Golob. "Ponovim še enkrat, božičnica bo," je dejal v izjavi za medije med postankom v Splošni bolnišnici Murska Sobota. Preberi članek: Golob: V četrtek na vladi zakon o božičnici na portalu Koroške Novice .
torek, 14. oktober
Umetnost ne obstaja – so samo umetniki
Znamenito Gombrichovo delo Zgodovina umetnosti nas približa umetnosti od prazgodovine do moderne dobe, pa tudi pogojem njenega nastanka.
ponedeljek, 13. oktober
Poškodovana Tjaša Stanko bo soigralkam pomagala z roba igrišča
V tem tednu slovensko žensko rokometno reprezentanco čakata uvodni tekmi kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2026. Izbranke Dragana Adžića se bodo v sredo ob 18. uri v Kopru pomerile z Belgijo, v nedeljo pa jih v Bitoli čaka še obračun s Severno Makedonijo. Zraven je tudi kapetanka Tjaša Stanko, čeprav zaradi poškodbe ne bo mogla igrati.
sobota, 11. oktober
V tokratni epizodi se dobesedno in metaforično potopimo v zgodbo Stanka Zavodnika – elektroinštalaterja, podjetnika, mentorja in očeta, ki mu največ pomenita tišina pod morsko gladino in občutek, da delo, ki ga opravlja, pusti sled. Z Jernejem Naratom se v pogovoru dotakneta prenosa znanja med generacijami, razlik med šolo in prakso, pa tudi izzivov, ki … The post Stanko Zavodnik: Pametni domovi – praksa ali izobrazba, kaj res šteje? #GradbeniDnevnik appeared first on domžalec.si .
Rožnik, kot ga v ritmu ljubezni vidi Ana Dežman
Ana Dežman, slovenska operna pevka ter pevka jazza in zabavne glasbe te dni predstavlja svojo novo pesem in videospot Rožnik. Umetnica se je javnosti v preteklosti predstavila z uspešnimi nastopi na festivalih, kot so Slovenska popevka, Festival narečnih popevk, EMA in Znan obraz ima svoj glas. [caption id="attachment_47311" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Urška Einhauer" align="none" width="1000"] [/media-credit] Ana Dežman[/caption] Priljubljen izletniški hribček v Ljubljani Tokrat nas odlična ustvarjalka popelje na Rožnik, priljubljen izletniški hribček v Ljubljani, ki ga obiskujejo številni ljubitelji hoje in narave. Tej naravni idili v središču mesta in sobotnim sprehodom je namenila doživeto in čudovito ljubezensko pesem. Pesem Rožnik odseva izkušnjo, ki jo ima marsikateri med nami. Ana poje o pripravah na sprehod s svojo simpatijo, o lepotah na poti, o postanku, zaljubljenem klepetu ob kavi na vrhu Rožnika. A ob povratku navzdol, ko kakšna beseda vzbudi misel dvoma v ljubljeno osebo, se zaiskri v ljubezni in na trmasti način pride do uveljavljanja osebne svobode. [caption id="attachment_47313" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Izsek iz videa" align="none" width="1000"] [/media-credit] Ana Dežman v zgodbi Rožnik.[/caption] Pohodniška zgodba Že naslednji dan zaljubljena Ana ugotovi, da je nesporazum odveč. Vse nepotrebno besedičenje je pozabljeno, načrti za naslednjo sobotno pot na Rožnik, pa spet poželjivo stečejo. Skladba Rožnik je res prava pohodniška zgodba za vse zaljubljene pare. Pesem je skupaj z Matjažem Ferencom uglasbila Dežman, besedilo je izpovedal pesnik Srečko Čož, vse skupaj, pa je v radijski in televizijski spot povezal Sergej Pobegajlo. Za zunanjo podobo je poskrbela čudovita modna oblikovalka Maja Ferme. [caption id="attachment_47312" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Izsek iz videa" align="none" width="1000"] [/media-credit] Ana Dežman v zgodbi Rožnik.[/caption] Druga glasbena doživetja Ana Dežman se trenutno s svojo mamo, legendo slovenske popevke Eldo Viler, podaja na njeno poslovilno turnejo po Sloveniji, na kateri ju bo spremljal trio Mirana Juvana. Ob tem se pripravlja tudi na novo operno vlogo Agnes Sorel, s katero bo novembra nastopila v ljubljanski operi, v operni predstavi Devica Orleanska (P. I. Čajkovski). Ano Dežman lahko na odrih ujamete že kaj kmalu, ko se bo odvil nastop v okviru poslovilne turneje Elde Viler, 18. oktobra v Kulturnem domu Izola. [caption id="attachment_17876" align="alignnone" width="845"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="845"] [/media-credit] Elda Viler in Ana Dežman[/caption] The post Rožnik, kot ga v ritmu ljubezni vidi Ana Dežman appeared first on Evrovizija.com .
četrtek, 9. oktober
Pretekli konec tedna je v Splitu potekala 94. Mrdujska regata križark, najstarejša in najbolj množična regata na hrvaški strani Jadrana, ki je tudi letos predstavljala osrednji športni dogodek Splitskega festivala jadranja. Na startni črti podno Sustipana se je zbralo 182 jadrnic in približno 2000 udeležencev, regata pa je bila izvedena po tradicionalni poti Split – Mrduja – Split v odličnih vremenskih pogojih, z enakomernim vetrom in dinamičnim ritmom jadranja. Prvi je Mrdujo obrnila posadka jadrnice Fatamorgana 2 iz Jadralnega kluba Mornar, ki je do konca regate obdržala vodstvo in osvojila skupno zmago. Regata je obsegala 22 navtičnih milj, flota pa je potovala celotno pot brez postankov, kar je prispevalo k atraktivnosti in taktični negotovosti na morju. Mrdujska regata je bila vrhunec večdnevnih dogodkov v sklopu Splitskega festivala jadranja, ki je potekal od 2. do 5. oktobra in je združil ne le jadralce, ampak tudi številne meščane, goste, turiste in ljubitelje morja. Festival je tako ponovno potrdil svoj pomen kot prireditev, ki presega športne okvirje in povezuje skupnost skozi edinstveno zgodbo o morju, tradiciji in sodobnem življenju Splita. Splitski festival jadranja se nadaljuje že ta konec tedna, 11. in 12. oktobra, z 18. Šoltansko regato, ki je prvič vključena v festivalski koledar. Regata starta iz Splita, floto pa vodi proti rivi v Stomorski na otoku Šolti. Znana po prijaznem vzdušju in otoškem gostoljubju, Šoltanska regata povezuje športni duh z lokalno tradicijo, letos pa so med udeleženci tudi svetovni prvaki v radioupravljanem jadranju. Zaključek festivala sledi od 17. do 19. oktobra, ko se bo odvijala 81. Viška regata. Ta kultna regata še naprej ostaja simbol vrhunskega športnega tekmovanja in otoške gostoljubnosti, letos pa uvaja spremljanje regate preko aplikacije KWINDOO in prehaja na ORC Club premjer, čime dodatno modernizira tekmovanje in odpira vrata širši jadralni skupnosti. Viška regata tradicionalno združi več kot 150 jadrnic in tisoč udeležencev, pluje pa skozi atraktivne vodne površine Braškega, Hvarskega in Viškega kanala. Poleg športnega dela regata prinaša edinstveno vzdušje v središču Visa, kjer se dnevi tekmovanj spreminjajo v praznovanje jadranja, morja in skupnosti. Splitski festival jadranja 2025 traja od 20. septembra do 19. oktobra, združuje pet regat v petih zaporednih vikendih in prinaša edinstveno sinergijo športa, skupnosti in ljubezni do morja. Gre za prireditev, ki že skoraj sto let neguje kontinuiteto in ustvarja nova poglavja v jadralni zgodovini Dalmacije. SPLITSKI FESTIVAL JADRANJA – OSNOVNE INFORMACIJE Splitski festival jadranja je edinstvena prireditev, ki združuje najpomembnejše jadralne dogodke v Splitu v septembru in oktobru: Boboviška Labud Classic, Malo Mrdujo ter Mrdujo in Viško regato, letos pa je del SFJ tudi Šoltanska regata, katere organizator je JK Zenta Split. Nosilec projekta in organizator vseh drugih regat je Jadralni klub Labud Split. 27. Labud Classic , regata morskih oldtimerjev jadranje poteka na relaciji Split - Bobovišća na morju – Split v dveh razredih/klasah plovil, ki jim je dovoljeno sodelovanje: Classic, križarji, starejši od 40 let, izdelani izključno iz lesa, dolžine od 7,7 do 15,0 metrov, ter Vintage, križarji starejši od 30 let, izdelani iz stekloplastike, jekla, aluminija, vezanega lesa ali lesa (v primeru, ko je trup zgrajen po diagonalni ali "stich&glue" metodi), dolžine od 6 do 12 metrov. 25. Mala Mrduja Memorijal Boris Vujnović – Mrduja Optimist Cup je ena najpomembnejših in najbolj obiskanih regat za najmlajše jadralce, ki se tekmujejo v razredu optimist in vsako leto združi okoli sto jadralcev, starih od 8 do 15 let. Mala Mrduja je tudi kriterijska regata jugozahodne regije. 94. Mrdujska regata , najstarejša in najbolj množična regata na hrvaški strani Jadrana, je ena najstarejših v Evropi in vsako leto združi okoli 200 plovil in 1500 jadralcev na poti od Splita do Mrduje in nazaj. 18. Šoltanska regata , poteka v dveh etapah na poti Zenta–Stomorska–Zenta, udeleženci so križarji enojni trupci dolžine do 40 čevljev. Zaradi omejenega kapaciteta pristanišča Stomorska je število udeležencev omejeno na 50 plovil. 81. Viška regata , najprestižnejši križarski jadralski spektakel na hrvaški strani Jadrana in ena najstarejših v Evropi, vsako leto združi 150 plovil z več kot 1000 jadralci na poti od Splita do Visa in nazaj. Spletne prijave za vse regate so odprte na spletni strani: www.jklabud.hr .
Slovenska podjetniška agencija je objavila javni poziv JPMŽ 2025–2029, namenjen spodbujanju nastanka in razvoja podjetij, ki jih ustanovijo mladi (do 29 let) ali ženske. Namen in cilji Glavni cilj poziva je olajšati dostop do financiranja v prvih mesecih poslovanja ter povečati stopnjo preživetja novih podjetij. Program prispeva k uresničevanju ciljev Evropske kohezijske politike 2021–2027, s … The post Javni poziv za podporo mladim podjetnikom in podjetnicam začetnicam appeared first on domžalec.si .
torek, 7. oktober
Wild One je trenutno najbolj zaželena ura švicarske neodvisne manufakture Norqain. Priljubljenost ure je opazna med športniki, podjetniki ter igralci. Pravzaprav je ustvarjena za tiste, ki želijo v svoj bolj aktiven življenjski slog vključiti luksuzno uro. Zgodba o nastanku modelne linije, ki se ponaša z inovativnimi kompoziti, ima vizijo in vključuje veterana švicarske urarske industrije …
nedelja, 5. oktober
V nedeljo, 7. septembra, se je župnija sv. Lenarta Nova Cerkev odzvala povabilu, da se udeleži sprejema relikvij sv. Lenarta iz Francije v Lenartu v Slovenskih goricah. Romanje je vodil župnik Alojz Vicman, ki je najprej po poti po Prekmurju prepletal predstavitev bogate kulturne in duhovne dediščine okolja z molitvijo. Postanki z ogledi so bili v Selu z rotundo sv. Nikolaja, na Gornji Bistrici s cerkvijo bl. A. M. Slomška, v Črenšovcih s cerkvijo sv. Križa. Poudarjeno je bilo, da je Prekmurje v preteklosti dalo veliko duhovnih po-klicev. Ob prihodu v Lenart je bilo praznično, že so se zbirali gostje iz Francije, predstavniki iz slovenskih župnij sv. Lenarta in domačini. Med mašo so sprejeli relikvije svetnika, ki je znan po svojih vrlinah že od 6. stoletja (posvečal se je zapornikom, jim priskrbel pogoje, da so lahko pošteno živeli; je zavetnik kmetov in živine, za zdravo rojstvo otrok). Hvaležni smo bili tudi za druženje po maši z odlično pogostitvijo. Špela Oprčkal, foto: Milica Ovt...
V Negovi v cerkvi, ki je posvečena Marijinemu rojstvu, vsako leto 8. septembra slavijo farno žegnanje. V preteklosti so na ta dan v Negovo prihajali romarji od blizu in daleč. Žegnanjsko slavje pred cerkvijo so popestrili člani pihalnega orkestra Gornja Radgona, ki so s svojim igranjem v stranski Križevi kapeli obogatili tudi daritev svete maše. Mašno daritev je ob somaševanju duhovnikov Boštjana Lenarta, Jožeta Škofiča, p. Krizostoma Komarja, ki je postal župnik župnije Sv. Trojica v Slovenskih goricah, Damjana Tikviča, mag. Stanka Srake, župnika Janka Gögnerja, stalnega diakona Vlada Orgoliča in bogoslovca Gregorja Potočnika daroval p. Ivan Raljušić iz Zagreba. Petje je na orglah spremljal domači župnik Marjan Rola. Pater Ivan Raljušić je v nagovoru med drugim dejal: »Danes imamo ljudje vsega dovolj, duše pa so prazne, saj neprestano nekaj iščemo in nismo zadovoljni.«
Ludvik Kramberger