Kot vse reči, s katerimi ljudje ne ravnamo lepo, jih kvarimo, zanemarjamo, onesnažujemo in kar je še takega, ima tudi knjiga svoj dan. V Sloveniji tudi noč! Dan za tarnanje založnikov in ustvarjalcev, dan popustov, sejmov in morda tudi grenkih spominov na obvezno šolsko čtivo, dan, ko naj bi se torej spomnili na to čudovito, pradavno iznajdbo z imenom knjiga.
Spominjam se svojega pokojnega deda, veselega moža, ki je imel med drugim tudi izjemen dar za pripovedovanje srhljivih »povestic«. Ko je bil že krepko v letih, sta ga na domu obiskala prodajalca knjig z znamenito serijo poljudnozgodovinskih slikanic Kako so živeli in ga skorajda prisilila v nakup. Oz. vsaj mislili smo tako in se zgražali nad izkoriščanjem starejših. Toda ded se ni prav nič vznemirjal, knjige je vselej rad vzel v roke, nas vzel v naročje in nam ob slikah odstiral čarobne minule svetove. Tako mu je tudi babica odpustila dinarje, ki jih je odštel za knjige.
Na področju knjig se je od tedaj marsikaj spremenilo. Nepr...