Iskanje: večer
ponedeljek, 25. maj
Turistično društvo Sv. Vid tudi letos pripravlja tradicionalne Vidove dneve v Šentvidu pri Lukovici, ki bodo junija ponudili druženje, kulinariko in zabavne igre za vse generacije. Dogajanje se bo začelo v petek, 12. junija, ob 20. uri z Vidovim večerom pod Anzelnovim kozolcem v Šentvidu pri Lukovici. Za prijetno vzdušje bodo poskrbeli MePZ Šentviški zvon … The post Junija tradicionalni Vidovi dnevi v Šentvidu pri Lukovici appeared first on domžalec.si .
Foto: KD Rogašovci pripravilo literarni večer
Dogodek je potekal v okviru festivala ljubiteljske kulture
Fotografi so se prerivali, da bi jih lahko ujeli: obleke, ki so navdušile zadnji dan Cannesa
Zaključni večer filmskega festivala v Cannesu je na rdečo preprogo znova privabil glamurozne kreacije, igralke in zvezdnice pa so poskrbele za modne trenutke, o katerih se bo govorilo še dolgo po zadnjem aplavzu.
VINAKOPER SLADKO ŽIVLJENJE PONESEL VSE DO TOKIA: Dolce Vita navdušil Japonce (FOTO, VIDEO)
Dolce Vita by Vinakoper je letos prvič prestopila slovenske meje. Pretekli teden je priljubljeni poletni koncept, ki ga obiskovalci že leta povezujejo z nepozabnimi večeri v Strunjanu, zaživel tudi v Tokiu in s tem naredil pomemben korak v...
Na praznik Marije Pomagaj je na Brezjah potekala tradicionalna prireditev »Marija prečista, vseh milosti vir«, ki so jo letos pripravili že sedmič. Večer je bil namenjen zahvali Mariji za prejete milosti ter prošnji za njeno varstvo v prihodnje, letošnja izvedba pa je bila posebej zaznamovana tudi z obletnico, povezano s svetim Frančiškom Asiškim.
Prestolnica se prebuja v obdobje največjih dirigentskih avtoritet našega časa
Slovenska prestolnica znova utrjuje položaj na svetovnem zemljevidu vrhunske glasbene poustvarjalnosti. Julijski in septembrski večeri v Gallusovo dvorano Cankarjevega doma prinašajo monumentalne izvedbe, ki so trdno zasidrane v evropski orkestrski tradiciji.
Pred risi na švicarskem ledu poseben večer: proti Italiji odločajo o obstanku med elito
Pred slovensko vrsto je ključni dvoboj, proti kateremu vstopajo z dobro popotnico iz preteklih srečanj.
nedelja, 24. maj
70 let Evrovizije: 70 dejstev, ki jih verjetno niste poznali
Ko Pesem Evrovizije vstopa v svoje osmo desetletje , ostaja eden najbolj ambicioznih, prepoznavnih in vzdržljivih primerov mednarodnega televizijskega sodelovanja. Festival, ki ga že sedemdeset let poganjajo ustvarjalnost, tehnološke inovacije in partnerstvo javnih medijskih hiš, je iz povojnega eksperimenta zrasel v največji glasbeni spektakel v živo na svetu. Povezovati ljudi skozi glasbo Sedem desetletij po tistem prvem večeru v švicarskem Luganu Evrovizijo še vedno vodi ista ideja, ki je leta 1956 navdihnila njene ustanovitelje – povezovati ljudi skozi glasbo. Čeprav današnja Evropa zaradi političnih napetosti, bojkotov in različnih pogledov ni povsem enotna, Evrovizija ostaja eden redkih dogodkov, ki vsako leto za nekaj ur združi stotine milijonov gledalcev pred televizijskimi zasloni. [caption id="attachment_50216" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Sarah Louise Bennett / EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Evrovizijska trofeja (na sliki za ESC 2026) se podeljuje od leta 2008 dalje.[/caption] S sedmimi zmagami sta Irska in Švedska najuspešnejši državi na Pesmi Evrovizije. Sledijo jim Francija, Luksemburg, Nizozemska in Združeno kraljestvo, ki so zmagali po petkrat. Zakaj imamo 73 pesmi? A jubilejna zgodba skriva tudi kopico fascinantnih podrobnosti in rekordov. Zakaj imamo danes 73 zmagovalnih pesmi , čeprav je bilo doslej organiziranih le 70 tekmovanj? Katero mesto drži rekord po številu gostovanj Evrovizije? In koliko pesmi je na festivalu v Baslu 2025 v besedilu omenilo celo »špagete«? Pred vami je 70 zanimivosti o Pesmi Evrovizije – tekmovanju, ki je že zdavnaj preraslo okvirje običajnega glasbenega festivala in postalo del evropske kulturne zgodovine. https://youtu.be/iwU37osOkQA?si=xtkR8n3vFOq-M8VR Prepoznavna uradna glasbena špica na začetku vsake Pesmi Evrovizije je Te Deum, delo francoskega skladatelja Marca-Antoina Charpentierja. 1956–1969 1956 : Na sploh prvi Pesmi Evrovizije v Luganu je sodelovalo le sedem držav , vsaka pa je tekmovala z dvema skladbama. 1956 : Samo dve državi sta dosegli evrovizijsko zmago ob svojem prvem poskusu: Švica na uvodnem tekmovanju leta 1956 in Srbija ob svojem prvem samostojnem nastopu leta 2007. 1956–1998 : Od prve Pesmi Evrovizije v Luganu 1956 pa vse do tekmovanja v Birminghamu leta 1998 so vse nastope tekmovalcev spremljali živi orkestri. 1957 : Izjemno dolga italijanska skladba – Corde Della Mia Chitarra v izvedbi Nunzia Galla, ki je trajala 5 minut in 9 sekund – je močno presegla priporočeno omejitev, določeno na uvodnem tekmovanju leta 1956. Kljub protestom pesem ni bila diskvalificirana, je pa ta incident privedel do danes uveljavljenega pravila treh minut – odločitve, ki je postala ena najbolj trajnih tradicij tekmovanja. 1958 : Skladba Nel Blu Depinto Di Blu je za Italijo v Hilversumu zasedla tretje mesto, a je nato na prvi podelitvi nagrad grammy v ZDA osvojila nagradi za pesem leta in posnetek leta, na prvem mestu ameriške lestvice pa je preživela pet tednov. https://www.youtube.com/watch?v=uF9mRDW6Gg8&list=RDuF9mRDW6Gg8&start_radio=1 1964 : Portugalska leta 1964 in Litva leta 1994 sta edini državi, ki sta ob svojem evrovizijskem debiju prejeli »nul points« (nič točk). 1965 : Slavni francoski glasbenik in režiser Serge Gainsbourg je napisal zmagovalno skladbo Luksemburga iz leta 1965, Poupée De Cire, Poupée De Son. Pisal je tudi za Monako leta 1967 in Francijo leta 1991. 1968 : Pesem Evrovizije leta 1968, ki je potekala v dvorani Royal Albert Hall, je bila prva, ki so jo predvajali v barvni tehniki. 1969 : Imeli smo 70 tekmovanj, toda zaradi izenačenja štirih držav na prvem mestu v Madridu 1969 imamo kar 73 zmagovalnih evrovizijskih pesmi! 1969 : Elton John je leta 1969 poskušal zastopati Združeno kraljestvo kot avtor pesmi, a je na nacionalnem izboru zasedla zadnje mesto njegova skladba I Can't Go on Living Without You v izvedbi Lulu. Pesem, ki je takrat zmagala na izboru (Boom Bang-a-Bang, prav tako v izvedbi Lulu), pa je državi v Madridu prinesla njeno drugo evrovizijsko zmago. 1969 : Za tekmovanje v Madridu 1969 je svetovno znani nadrealistični umetnik Salvador Dalí ustvaril uradni plakat in promocijske materiale. https://youtu.be/BiTNkiD9uYk?si=Pr8GOnxktrcbqoxN V svojih prvih 20 nastopih na Pesmi Evrovizije je Združeno kraljestvo le dvakrat končalo zunaj najboljše četverice. 1970–1989 Do 1971 : Do leta 1971 so bili med posameznim nastopom na evrovizijskem odru dovoljeni največ trije ljudje. Danes je ta omejitev postavljena na največ šest oseb. 1971 : Malta je država, ki najdlje čaka na evrovizijsko zmago; prvič je nastopila leta 1971 in do danes še ni slavila. 1973 : Leto pred svojo kultno zmago v Brightonu 1974 je skupina ABBA poskušala zastopati Švedsko na Pesmi Evrovizije 1973, vendar je na švedskem izboru zasedla le tretje mesto s pesmijo Ring Ring (Bara Du Slog En Signal). 1974 : V Brightonu 1974 so švedski zmagovalni pesmi Waterloo skupine ABBA točke podelile vse države razen ene: Združenega kraljestva. https://youtu.be/kfYp3HLHuA4?si=v7uTkeBjvxWtOAO1 1974 : Nastop Portugalske v Brightonu 1974 je portugalska vojska uporabila kot znak za začetek revolucije nageljnov. 1980 : Žive živali so na evrovizijskem odru prepovedane. Kljub temu so se v zgodovini pojavili hologramski volk (Belorusija 2016), plesalec v kostumu opice (Italija 2017), moški v obleki Papa Pingouin (Luksemburg 1980) in seveda puran Dustin the Turkey (Irska 2008). 1980 : Maroko je na Pesmi Evrovizije nastopil le enkrat, in sicer leta 1980, ko ga je zastopala Samira Bensaïd s pesmijo Bitakat Hob. 1983 : Na drugi strani poloble Avstralija predvaja Pesem Evrovizije že vse od leta 1983. Njena predanost tekmovanju je bila nagrajena s povabilom k sodelovanju na 60. izdaji leta 2015, televizijska hiša SBS pa od takrat tekmuje vsako leto. 1986 : V Bergnu 1986 je Belgija dosegla svojo edino zmago doslej s pesmijo J’aime la Vie, ki jo je izvedla 13-letna Sandra Kim. S tem je postala najmlajša zmagovalka v zgodovini Evrovizije – rekord, ki bo verjetno ostal večen zaradi kasneje uvedene višje starostne meje za nastopajoče. 1986 : Rotterdam 2021 je bil prva izdaja po Bergnu 1986, kjer so vse pesmi med najboljšimi tremi pripadale državam, ki so sodelovale že na prvi izdaji tekmovanja leta 1956. https://youtu.be/AT3c41gi3B4?si=g8XAgNxzBa_4XsOx Dublin je mesto, ki je Pesem Evrovizije gostilo večkrat kot katero koli drugo mesto, saj je irska prestolnica Evropo sprejela ob šestih priložnostih. 1990–1999 1992 : Johnny Logan (Irska) in Loreen (Švedska) sta zmagala na Pesmi Evrovizije dvakrat kot izvajalca, vendar je Johnny dosegel zmago še tretjič kot avtor pesmi, potem ko je napisal skladbo Why Me? za Lindo Martin, ki je leta 1992 zmagala za Irsko. 1993: Demo posnetek irske zmagovalne pesmi iz leta 1993, In Your Eyes v izvedbi Niamh Kavanagh, je posnela takrat še neznana studijska pevka Idina Menzel. 1994 : Šov Riverdance, ki je nastal kot irska vmesna točka v Dublinu 1994, si je doslej ogledalo že več kot 30 milijonov ljudi na šestih celinah. 1995 : Poljska predstavnica Justyna Steczkowska drži rekord za najdaljši premor med dvema nastopoma, saj je svojo državo zastopala leta 1995 in nato 30 let kasneje, leta 2025. https://www.youtube.com/watch?v=YIBjarAiAVc&list=RDYIBjarAiAVc&start_radio=1 1995–2001 : V svojem zlatem obdobju med letoma 1995 in 2001 je Hrvaška na sedmih tekmovanjih dosegla šest uvrstitev med najboljših 10. Od takrat se je država med najboljših deset uvrstila le enkrat, ko je Baby Lasagna leta 2024 s pesmijo Rim Tim Tagi Dim dosegel drugo mesto in s tem najboljši hrvaški rezultat doslej. 1996 : Skladba Ooh Aah... Just a Little Bit izvajalke Gine G, ki je zastopala Združeno kraljestvo v Oslu 1996, je bila kasneje v ZDA nominirana za nagrado grammy in ostaja zadnja britanska evrovizijska pesem, ki se je zavihtela na vrh britanske lestvice singlov. 1999 : Poleg tega, da je kot glavna izvajalka leta 2002 za Estonijo zasedla tretje mesto, je Anna Sahlene osvojila še drugo mesto kot spremljevalna vokalistka za Avstralijo leta 2016 in prvo mesto kot spremljevalna pevka za Švedsko leta 1999, s čimer ima v lasti celoten komplet evrovizijskih medalj. https://youtu.be/pysQioMtrAU?si=MRT4IXzKfx0JDj-2 Noben od izvajalcev, ki so poskrbeli za pet evrovizijskih zmag Luksemburga, dejansko ni izviral od tam. Štirje so bili francoskega porekla, eden pa je prihajal iz Grčije. 2000–2009 2001 : Na večer svoje zmage za Estonijo leta 2001 je Dave Benton štel 50 let in 101 dan, s čimer ostaja najstarejši izvajalec, ki je kdaj koli zmagal na Pesmi Evrovizije. 2001 : Nekateri svetovni zvezdniki prihajajo na Pesem Evrovizije nastopat v netekmovalnem delu, kot so Madonna (2019), Justin Timberlake (2016) in Aqua (2001). 2001–2008 : Vse države, ki so na Pesmi Evrovizije zmagale med letoma 2001 in 2008, so takrat dosegle svojo sploh prvo zmago. Od takrat naprej smo imeli le tri nove zmagovalce, ki so slavili prvič: Azerbajdžan (2011), Portugalska (2017) in Bolgarija (2026). 2003 : Belgija je dvakrat poslala pesem na tekmovanje, ki je bila napisana v popolnoma izmišljenem jeziku. Prvič so to storili v Rigi 2003 in znova v Beogradu 2008. 2004 : Od uvedbe polfinalov leta 2004 je Ukrajina edina država, ki je ohranila 100-odstotni uspeh in se iz polfinalnih večerov vedno uvrstila v veliki finale. 2005 : Zasedba Zdob și Zdub je edina, ki se ji je iz polfinala v veliki finale uspelo uvrstiti trikrat. Skupina je to za Moldavijo dosegla v treh različnih desetletjih: v letih 2005, 2011 in 2022. Se vidimo leta 2033, fantje! https://www.youtube.com/watch?v=DUqf_zO2QaI&list=RDDUqf_zO2QaI&start_radio=1 2006 : Irska pesem za Atene 2006, Every Song Is a Cry For Love izvajalca Briana Kennedyja, je bila 1000. skladba, izvedena na evrovizijskem odru. 2006 : Pred uvedbo splošnega glasovanja preostalega sveta je bilo nesodelujoči državi le enkrat dovoljeno podeliti točke. To se je zgodilo leta 2006, potem ko sta Srbija in Črna gora umaknili svoje sodelovanje manj kot dva meseca pred začetkom tekmovanja v Atenah. 2007 : Če upoštevamo število pesmi, pa je bil največji evrovizijski šov polfinale v Helsinkih 2007. Tam se je za 10 mest v velikem finalu potegovalo kar 28 skladb. To je privedlo do preoblikovanja formata tekmovanja v takšnega, kot ga poznamo danes – dva polfinala, iz katerih se v finale uvrsti po 10 pesmi. 2007 : Helsinki 2007 so prinesli nov tehnični mejnik: po testiranjih v Atenah leto prej je to postala prva Pesem Evrovizije, ki so jo v celoti producirali in predvajali v visoki ločljivosti. Finska televizija YLE je šov predvajala v ločljivosti 1080i HD s prostorom zvoka 5.1. 2007 : Romunska pesem v Helsinkih 2007 je imela v besedilo vključenih šest jezikov. Med nastopom so bili uporabljeni angleščina, italijanščina, španščina, ruščina, francoščina in romunščina. Moldavija je to število izenačila leta 2026, ko so se v skladbi Viva, Moldova! izvajalca Satoshija slišali romunščina, italijanščina, latinščina, angleščina, španščina in francoščina. 2008 : Največje število držav, ki so sodelovale na Pesmi Evrovizije v enem letu, je 43, kar se je zgodilo v letih 2008, 2011 in 2018. https://youtu.be/92TSUlqzFi8?si=uig55dHul2z7qRDg Švica je na Pesmi Evrovizije poslala pesmi v vseh svojih štirih uradnih jezikih: francoščini, nemščini, italijanščini in retoromanščini. 2010–2019 2010: Azerbajdžan je za svoj nastop s pesmijo Drip Drop v Oslu 2010 najel koreografa, ki je stal za svetovno uspešnico in plesno mrzlico Beyoncé iz leta 2008, Single Ladies. 2012 : Bolgarski prispevek v Bakuju 2012, Love Unlimited v izvedbi Sofi Marinova, je bil prva pesem, ki je na evrovizijskem odru predstavila azerbajdžanski jezik. Druga jezika, ki sta debitirala leta 2012, sta bila gruzijščina (po zaslugi pesmi I’m a Joker Anrija Jokhadzeja za Gruzijo) in udmurtščina (zahvaljujoč zasedbi Buranovskiye Babushki s pesmijo Party for Everybody za Rusijo). 2015 : Največji evrovizijski veliki finale doslej se je zgodil leta 2015 na Dunaju, ko je v sobotnem večeru tekmovalo 27 televizijskih hiš. 2015 : Najkrajša pesem v zgodovini Pesmi Evrovizije je bil finski prispevek iz leta 2015, ki je trajal le 1 minuto in 27 sekund. 2016 : V Rotterdamu 2021 se je prvič po Dublinu 1995 zgodilo, da nobena od prvih treh pesmi ni bila zapeta v angleščini. Italijanski zmagovalci Måneskin so nastopili v italijanščini, Švica (drugo mesto) in Francija (tretje mesto) pa sta peli v francoščini. 2017 : Portugalska je morala čakati kar 49 poskusov, preden je leta 2017 končno zmagala na Pesmi Evrovizije, kar ji je uspelo z rekordnim izkupičkom 758 točk. 2019 : Avgusta 2023 je zmagovalna pesem iz Tel Aviva 2019, Arcade, ki jo je za Nizozemsko izvedel Duncan Laurence, postala prva evrovizijska skladba, ki je na platformi Spotify presegla mejnik ene milijarde prenosov. https://youtu.be/R3D-r4ogr7s?si=l_LdSiXcm8uR8Bnt Ciper ima največ evrovizijskih nastopov brez zmage: 42, v primerjavi z 38 nastopi Malte. Monako pa ima na svojem kontu več evrovizijskih zmag (1) kot olimpijskih medalj (0). 2020–2026 2022 : Ukrajina je v velikem finalu v Torinu 2022 od telefonskega glasovanja prejela 439 točk, kar je najvišje število točk občinstva v zgodovini tekmovanja. 2022 : Drugo mesto Sama Ryderja s pesmijo Space Man v Torinu 2022 je podaljšalo rekord Združenega kraljestva v največjem številu drugih mest, s čimer se je ta številka povzpela na 16. 2023 : Liverpool 2023 je bil v državi gostiteljici tako priljubljen, da so se prvič v zgodovini britanske lestvice singlov štiri evrovizijske pesmi uvrstile med najboljših 10 v istem tednu: Tattoo (Švedska), Cha Cha Cha (Finska), Queen of Kings (Norveška) in I Wrote A Song (Združeno kraljestvo). 2023 : V tednu po tem, ko je pesem Cha Cha Cha zasedla drugo mesto v Liverpoolu 2023, je aplikacija za učenje jezikov Duolingo zabeležila skokovit porast priljubljenosti – kar 12.000 novih uporabnikov je začelo tečaj finskega jezika. https://www.youtube.com/watch?v=l6rS8Dv5g-8&list=RDl6rS8Dv5g-8&start_radio=1 2023 : Liverpool 2023 je bil prva izdaja tekmovanja, v kateri nobena od tekmovalnih pesmi ni vsebovala modifikacije oziroma spremembe tonalitete (key change). 2023 : Združeno kraljestvo je leta 2023 Pesem Evrovizije gostilo že devetič. Gre za državo, ki je tekmovanje gostila večkrat kot katera koli druga, kljub temu da je zabeležila »le« pet zmag. 2023 : Leta 2023 je bilo uvedeno glasovanje preostalega sveta (Rest of the World), kar omogoča oboževalcem iz nesodelujočih držav, da glasujejo za svoje najljubše pesmi. Ob razglasitvi rezultatov imajo glasovi preostalega sveta enako težo kot glasovi ene sodelujoče države. 2024 : Norveška je na zadnjem mestu končala večkrat kot kateri koli druga država, in sicer v 12 primerih, nazadnje leta 2024. 2025 : V Baslu 2025 sta dve pesmi v svojem besedilu omenili »špagete«; gre za skladbi, ki sta zastopali Estonijo in San Marino. In res je – tako kot špageti, je tudi življenje trdo, dokler ti ne uspe. 2026 : Nemčija je na Pesmi Evrovizije sodelovala večkrat kot katera koli druga država. Leto 2026 je zaznamovalo njeno 69. tekmovanje od 70 možnih. 2026 : Skladba Bangaranga je na tekmovanju zmagala s prednostjo 173 točk pred drugouvrščeno pesmijo, kar je največja zmagovalna razlika v zgodovini Pesmi Evrovizije, s čimer je bil presežen uspeh Alexandra Rybaka, ki je s pesmijo Fairytale v Moskvi 2009 zmagal s 169 točkami naskoka. https://www.youtube.com/playlist?list=PLmWYEDTNOGUIoJHzTvDmxnfE1GxBaG7j5 Tekmovanje je doslej gostilo izdaje s 35, 36, 37, 39, 40, 41, 42 in 43 sodelujočimi državami. Nikoli pa še nismo imeli Evrovizije z natanko 38 pesmimi. The post 70 let Evrovizije: 70 dejstev, ki jih verjetno niste poznali appeared first on Evrovizija.com .
Na Brezjah so se ob Večeru slovenskih krščanskih izročil zbrali Slovenci iz domovine, zamejstva in različnih delov sveta. Slovesnost je potekala na predvečer binkošti in praznika Marije Pomagaj, osrednje zavetnice slovenskega naroda.
Evrovizija praznuje 70 let sredi najhujše krize
Pred natanko 70 leti, 24. maja 1956, so se v gledališču Teatro Kursaal v švicarskem Luganu zbrali umetniki, ki so zastopali sedem televizijskih hiš. To ni bil navaden koncert; bil je pionirski, tehnološko izjemno zahteven eksperiment v televizijskem prenosu v živo in obenem ambiciozen projekt kulturnega sodelovanja celinske Evrope. Tistega večera se je, sprva tiho in v črno-beli tehniki, rodila legenda, ki jo danes poznamo kot Pesem Evrovizije. Sedem desetletij Evropska radiodifuzna zveza (EBU) te dni uradno praznuje 70. obletnico tega dogodka, ki je zrasel v največji glasbeni šov v živo na svetu. Govorimo o projektu, ki je skozi sedem desetletij pred zasloni združeval stotine milijonov gledalcev – a ta visoki jubilej letos namesto enotnega ponosa vseh javnih televizij prinaša predvsem globok razmislek o njegovi prihodnosti. [caption id="attachment_30360" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Sedež zveze EBU v Ženevi.[/caption] 70 let Pesmi Evrovizije Od črno-belih začetkov do današnjih globalnih spektaklov je Pesem Evrovizije nenehno premikala meje mogočega. V sedmih desetletjih neustavljivega ritma je prerasla v pravi kulturni fenomen in v tem času: postala globalna odskočna deska za več kot 1.800 edinstvenih skladb; razprostrla svoj bleščeči oder tisočem glasbenikov, med katerimi so nekateri prav tu tlakovali svojo pot med nesmrtne svetovne zvezde; izrisala glasbeni zemljevid Evrope, na katerem so svojo unikatno kulturno identiteto in pečat pustile kar tri zaporedne generacije izjemnih talentov; delovala kot tehnološki laboratorij prihodnosti, saj je neumorno orala ledino na področju satelitskih prenosov, televizijske produkcije v živo, interaktivnega glasovanja občinstva ter sodobnih digitalnih in pretočnih platform. Vseeno pa preteklost ni več jamstvo za mirno prihodnost Pesmi Evrovizije. V zadnjem obdobju so ostri politični razkoli in bojkoti več držav jasno pokazali, kako zahtevno je v kriznih časih vzdrževati skupno mednarodno platformo, ki naj bi skozi glasbo povezovala narode in generacije. Zaenkrat je razkol med nekaterimi članicami preprosto prevelik, da bi sploh lahko govorili o mirnejšem obdobju tega tekmovanja. Prvi mož Evrovizije Prvi mož Evrovizije kljub temu vztraja v svojem, skoraj pravljičnem svetu. Ob visokem jubileju namreč skozi uradno sporočilo za javnost ponuja popolnoma idealizirano sliko, ki žal ignorira trenutno realnost. »Pesem Evrovizije že 70 let kaže, kaj je mogoče, ko se javni mediji združijo s skupnim ciljem: ustvariti trenutke veselja, čustev in povezovanja, ki presegajo meje. Od majhnega gledališča v Luganu leta 1956 do današnjih stadionov in zaslonov po vsem svetu se Evrovizija nenehno razvija, pri tem pa ostaja zvesta svojemu ustanovnemu duhu – združevanju občinstva skozi glasbo,« je ob tem jubileju povedal Martin Green, direktor tekmovanja za Pesem Evrovizije. [caption id="attachment_47816" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: BBC / James Stack" align="none" width="1000"] [/media-credit] Martin Green na ESC 2023.[/caption] Restavriran posnetek iz leta 1956 Kljub aktualni krizi in razkolom med članicami pa EBU ne dopušča, da bi sedem desetletij tradicije zbledelo – rešitev pred pozabo namreč iščejo v različnih arhivih . Za obeležitev te obletnice EBU izdaja dve posebni vsebini, ki slavita izjemno zgodovino tekmovanja. Restavriran posnetek prve zmagovalke iz leta 1956 . EBU je v sodelovanju s švicarsko televizijo RSI, ki je del mreže SRG SSR, digitalno obnovil in remiksiral edini znani ohranjeni filmski posnetek zmagovalne skladbe s prve Pesmi Evrovizije. Posnetek, ki ga je ujel fotograf Vincenzo Vicari, prikazuje švicarsko predstavnico Lys Assia, ko 24. maja 1956 na odru Teatra Kursaal v Luganu znova izvaja svojo zmagovalno pesem Refrain. Gre za redek in dragocen pogled v same začetke Evrovizije. https://www.youtube.com/watch?v=9POvOONqAj0&t=278s Filmski negativi so bili skrbno shranjeni v arhivu RSI, vendar od devetdesetih let prejšnjega stoletja niso bili digitalizirani. Ker je tehnologija od takrat močno napredovala, je EBU stopil do RSI s predlogom za ponovno skeniranje, barvno korekcijo in digitalno restavriranje negativov v ultra visoki ločljivosti (4K). To bo občinstvu omogočilo, da enega najbolj zgodovinskih trenutkov tekmovanja doživi v jasnosti brez primere. Ohranjanje zgodovine Evrovizije »Ohranjanje zgodovine Pesmi Evrovizije mi je izjemno pri srcu. Ponosen sem, da je EBU lahko naročil to restavriranje, tako da bodo oboževalci lahko še vrsto let uživali v zmagovalnem nastopu Lys Assia v najboljši možni kakovosti,« je povedal Chris Fox, višji producent v digitalni ekipi Pesmi Evrovizije, ki je sodeloval pri projektu. »Filmski posnetek nastopa Lys Assia iz leta 1956 je ključni del švicarske avdiovizualne dediščine. S to novo digitalizacijo, izvedeno v sodelovanju z EBU, SRG SSR znova dokazuje ključno vlogo javne televizije pri varovanju tako ikonografskih zgodovinskih trenutkov,« pa je dodal Brecht Declercq, vodja arhiva pri RSI. Iskanje celotnih posnetkov prenosov Evrovizije iz let 1956 in 1964, ki se je začelo pred 70. tekmovanjem na Dunaju, se medtem nadaljuje. Poleg tega je arhiv Eurodex na spletni strani eurovision.com posodobljen z zbirko Vicarijevih fotografij s tekmovanja leta 1956, ki jih je odstopil zgodovinski arhiv mesta Lugano. [caption id="attachment_11798" align="alignnone" width="844"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="844"] [/media-credit] Lys Assia na Pesmi Evrovizije 2016.[/caption] »Über die Brücke gehn« Druga izdaja ob obletnici je posebej produciran poklon v obliki filma, ki slavi sedem desetletij umetnikov in občinstva, ki jih resnično združuje geslo »Združeni v glasbi«. Film, ki je posnet na podlagi originalnega nastopa v živo z nemško evrovizijsko pesmijo iz leta 1986 Über die Brücke gehn v izvedbi Ingrid Peters, prepleta čustvene trenutke objemov umetnikov na odru in v zaodrju skozi celotno zgodovino Evrovizije – od najzgodnejših prenosov v petdesetih in šestdesetih letih do zmage bolgarske pevke Dare 16. maja 2026 na Dunaju. [caption id="attachment_50129" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: ORF/Thomas Ramstorfer" align="none" width="1000"] [/media-credit] Zmagovalni trenutek za Daro.[/caption] Crossing The Bridge Naslov pesmi – »Prečkati most« – in njeno besedilo o povezovanju, upanju in skupnem napredku močno odmevata z zgodbo in vrednotami današnje Evrovizije. Skozi spreminjajoča se desetletja, tehnologije in generacije je Pesem Evrovizije prek univerzalnega jezika glasbe neutrudno gradila mostove med državami in kulturami, umetniki in občinstvom. Film uporablja izvirni nastop skladbe Über die Brücke gehn, ki ga je odstopila norveška televizija NRK, vrhunec pa doseže s prizori s 70. Pesmi Evrovizije na Dunaju, kjer je bolgarska televizija BNT proslavila svojo sploh prvo evrovizijsko zmago z najvišjo razliko v točkah doslej. S tem je zgodba tekmovanja sklenila krog in vstopila v novo dobo. https://www.youtube.com/watch?v=8LziZ3gX7uc The post Evrovizija praznuje 70 let sredi najhujše krize appeared first on Evrovizija.com .
Dosedaj zmagalo 73 pesmi
Pesem Evrovizije je eden redkih festivalov, ki je skozi desetletja prerasel okvire običajnega glasbenega tekmovanja in postal pravi evropski televizijski fenomen. Od svojega začetka leta 1956 je Evrovizija prehodila izjemno pot – v vsej svoji bogati zgodovini je odpadla le enkrat, v negotovem pandemičnem letu 2020. Letošnja izvedba na Dunaju je bila jubilejna, že sedemdeseta po vrsti. https://www.youtube.com/watch?v=9POvOONqAj0&list=RD9POvOONqAj0&start_radio=1 Letos najmanj držav Tokratnih 35 tekmovalnih skladb je skupno število pesmi, ki so doslej zazvenele na evrovizijskem odru, povečalo na 1789. Če bi prišteli še 41 izbranih skladb za nikoli izvedeni festival leta 2020, bi številka narasla na okroglih 1830. A letošnja udeležba nikakor ni sodila med rekordne. Pravzaprav je bila letošnja konkurenca najmanj številčna po letu 2004, ko je Evrovizija prvič uvedla polfinalni večer in s tem odprla vrata še širši evropski konkurenci. Največ držav – kar 43 – je na Evroviziji sodelovalo v letih 2008, 2011 in 2018. [caption id="attachment_50210" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Evrovizijski zmagovalci 1956-1990[/caption] Na evrovizijskem odru so skozi desetletja nastopila številna velika glasbena imena, med njimi ABBA , Celine Dion , Cliff Richard in Julio Iglesias . Posebno mesto v zgodovini tekmovanja pa pripada Johnnyju Loganu , ki je s svojimi zmagami in številnimi evrovizijskimi uspešnicami pustil verjetno največji pečat v zgodovini Pesmi Evrovizije. 27 držav, 46 različnih mest Gostitelj jubilejnega, 70. izbora za Pesem Evrovizije je bil že tretjič Dunaj, ki je festival gostil že leta 1967 in 2015. Avstrijska prestolnica se je tako uvrstila med mesta z bogatejšo evrovizijsko tradicijo. Pesem Evrovizije je bila doslej organizirana v 27 državah in 46 različnih mestih. Največkrat jo je gostilo Združeno kraljestvo, kar devetkrat. Sledita Irska in Švedska s po sedmimi organizacijami, petkrat je festival pripravila Nizozemska, štirikrat Luksemburg, po trikrat pa Francija, Norveška, Nemčija, Danska, Izrael, Italija, Švica in Avstrija. Dvakrat sta Evrovizijo gostili še Ukrajina in Španija, po enkrat pa Belgija, nekdanja Jugoslavija (v Zagrebu), Estonija, Latvija, Turčija, Grčija, Finska, Srbija, Rusija, Azerbajdžan in Portugalska. [caption id="attachment_50211" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Evrovizijski zmagovalci 1991-2025[/caption] Med mesti ostaja absolutni rekorder Dublin, kjer je Evrovizija gostovala kar šestkrat. Po štirikrat je festival potekal v Londonu in Luksemburgu, trikrat pa v Københavnu, Stockholmu, Malmöju in na Dunaju. Po dvakrat so Evrovizijo gostili še Cannes, Haag, Jeruzalem, Oslo in Kijev. 1789 evrovizijskih skladb Od prvega evrovizijskega večera leta 1956 pa do danes je bilo na uradnem tekmovanju izvedenih že 1789 skladb iz 52 različnih držav. Čeprav v zadnjih letih na odru močno prevladuje angleščina, Evrovizija ostaja izjemen jezikovni mozaik Evrope in širše. Na festivalu smo doslej slišali že več kot 60 različnih jezikov in narečij. Med njimi so tudi manj razširjeni in redkeje slišani jeziki. V zadnjih letih sta na evrovizijskem odru debitirala azerbajdžanski jezik ter avstralski staroselski jezik yankunytjatjara, ki ga je Avstralija uporabila v delu svoje skladbe. Posebnost evrovizijske zgodovine pa ostajajo tudi tri pesmi, odpeté v povsem izmišljenem jeziku – dokaz, da je Evrovizija že dolgo precej več kot le glasbeno tekmovanje in pogosto tudi prostor ustvarjalne svobode ter kulturnega eksperimenta. [caption id="attachment_22134" align="alignnone" width="900"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="900"] [/media-credit] Na ESC 2004 je bil prvič uveden predizbor. Na sliki naš Duo Platin, ki se ni uvrstil v finale.[/caption] Od leta 2004 dalje je evrovizijski izbor razdeljen na en predizbor in veliki finale, od 2008 pa na tri večere, in sicer na prvi in drugi predizbor ter veliki finale. Evrovizijski mejniki Mejniki Izbor Država Izvajalec Pesem 1. pesem Lugano 1956 Nizozemska Jetty Paerl Devogels van Holland 500. pesem Bergen 1986 Luksemburg Sherisse Laurence L'amour de ma vie 1000. pesem Atene 2006 Irska Brian Kennedy Every song is a cry for love 1500. pesem Lizbona 2018 Norveška Alexander Rybak That's how you write a song Do vključno letošnjega jubilejnega izbora je Pesem Evrovizije dobila 73 zmagovalnih pesmi. Posebnost ostaja leto 1969, ko so si prvo mesto razdelile kar štiri države. Največ evrovizijskih zmag so skozi zgodovino osvojile solistke, ki so slavile kar 41-krat. Moški izvajalci so zmagali 14-krat, skupine 12-krat, šestkrat pa so zmagoslavje odnesli dueti. Na vrhu lestvice najuspešnejših držav ostajata Irska in Švedska s po sedmimi zmagami. Sledijo Francija, Luksemburg, Združeno kraljestvo in Nizozemska s po petimi, čeprav je zadnja nizozemska zmaga iz Tel Aviva leta 2019 danes že precej oddaljen spomin. Štirikrat je slavil Izrael, po trikrat pa Norveška, Danska, Italija, Ukrajina, Švica in Avstrija. Dve zmagi imata Španija in Nemčija. Po eno zmago so doslej osvojili Monako, Belgija, nekdanja Jugoslavija, Estonija, Latvija, Turčija, Grčija, Finska, Srbija, Rusija, Azerbajdžan, Portugalska in po novem tudi Bolgarija, ki je letos prvič stopila na evrovizijski vrh. Ob petdeseti obletnici festivala, leta 2005, so gledalci izbrali najboljšo popevko vseh časov. To je (pričakovano) postala skladba Waterloo, s katero je slavila švedska zasedba ABBA. https://www.youtube.com/watch?v=kfYp3HLHuA4&list=RDkfYp3HLHuA4&start_radio=1 The post Dosedaj zmagalo 73 pesmi appeared first on Evrovizija.com .
Naredite sami: Naravni losjon za po sončenju
Koža, ki je poleti izpostavljena soncu, potrebuje hranilne snovi, da je lepo zarjavela, sijoča, zdrava in napeta. Sami lahko naredite odličen losjon in se z njim namažete vsak večer. Navdušeni boste!
sobota, 23. maj
Danes obhajamo binkoštno nedeljo in v evangeljskem odlomku bomo prisluhnili pripovedi o tem, kako je vstali Jezus že na večer velike noči obiskal svoje učence ter dihnil Svetega Duha. Jure Sojč v razlagi evangelija premišljuje o »spodrsljaju« evangelista Janeza, za katerega je pozneje ugotovil, da sploh ni napaka … Binkoštni nagovor za najmlajše pa je tokrat pripravil duhovnik Martin Zlobko.
Ansambel Saša Avsenika zapel pred Alejo kot pod Triglavom
Naša najmodernejša nakupovalna destinacija Aleja je dvotedensko praznovanje 6. rojstnega dne kronala z velikim brezplačnim koncertom Ansambla Saša Avsenika . »Prvič sem videla Avsenike tako blizu!«, »To je noro! Hvala, Alejo, ker lahko vsako leto poslušam tako vrhunske glasbenike.«, »Super, vsako leto nam ponudijo nekaj drugačnega.«. To je bilo le nekaj komentarjev od stotine navdušenih obiskovalcev, ki so vriskali, peli in plesali pred Alejo ter kot eno prepevali legendarne hite Avsenikov. [caption id="attachment_50194" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Barbara Reya" align="none" width="1000"] [/media-credit] Ansambel Saša Avsenika pred Alejo.[/caption] Poklon obiskovalcem »Praznovanje je poklon našim obiskovalcem in lokalni skupnosti. Do njih čutimo veliko hvaležnost, zato je bil tudi letošnji koncert namenjen prav njim. V ALEJI vedno stremimo k temu, da obiskovalcem omogočimo vrhunska in raznolika glasbena doživetja. V preteklih letih so pri nas nastopili Nina Pušlar, Vlado Kreslin, Joker Out, letos pa Ansambel Saša Avsenika. Želimo si, da pri nas vsak najde nekaj zase, tako kot so pri nas dobrodošli vsi okusi in vse generacije. Prav to se odraža tudi v našem glasbenem izboru in dogodkih. Aleja tako znova dokazuje, da je prostor popolnega doživetja, ki presega zgolj nakupovanje,« je poudarila center managerka Klavdija Miklavžin Javornik . [caption id="attachment_50190" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Barbara Reya" align="none" width="1000"] [/media-credit] Obiskovalce je na brezplačnem koncertu ob 6. rojstnem dnevu pozdravila Klavdija Miklavžin Javornik, center managerka Aleje.[/caption] Tradicionalni koncert v Ljubljani »Ko smo prejeli vabilo Aleje, smo se odločili, da svoj tradicionalni poletni koncert v Ljubljani namesto na Ljubljanskem gradu izvedemo tukaj,« je izpostavil Matic Plevel, kitarist in manager Ansambla Saša Avsenika. Koncert si bodo zagotovo za vedno zapomnili tudi tisti srečneži, ki so bili v nagradni igri izžrebani za meet & greet z ansamblom, kjer ni manjkalo iskrenih nasmehov in čustvenih trenutkov. [caption id="attachment_50192" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Miro Majcen" align="none" width="1000"] [/media-credit] Ansambel Saša Avsenika navdušil številne obiskovalce pred Alejo.[/caption] Praznovanje se nadaljuje vse do konca meseca, ko lahko v Aleji med nakupovanjem zaigrate partijo mini golfa Candyland. Ob tem si lahko priigrate tudi številne nagrade Alejinih partnerjev, med njimi so blagovne znamke Lisca, s. Oliver, s. Oliver Black Label, Turistična agencija Sonček, Office shoes, Baby center, dm, Teta Frida, McDonald´s in Chuty´s. [caption id="attachment_50193" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Miro Majcen" align="none" width="1000"] [/media-credit] Izbrani nagrajenci so se lahko pred koncertom z ansamblom tudi fotografirali.[/caption] Tudi letos pestro poletje nad mestom Aleja je prostor, kjer se na enem mestu prepletajo trendi nakupovanja, druženja, gastronomije iz vsega sveta, glasbenih doživetij za vse okuse in kjer se stalno nekaj dogaja. Naša najmodernejša nakupovalna destinacija tako v velikem slogu počasi stopa v poletje, kjer že napovedujejo nove aktivnosti. Na treh igriščih na Aleji Sky se nadaljuje sezona padla, čez celo poletje pa bo potekala nova sezona after-work koncertov in plesnih večerov. Poletje bo junija odprl Balladero, nastopili pa bodo še Trio Firšt, LPS, Kiki, Fed Horses, Nipke in dve presenečenji, ki bosta razkriti v kratkem. [caption id="attachment_50189" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Miro Majcen" align="none" width="1000"] [/media-credit] Toni Pugelj, direktor SES Slovenija, in Klavdija Miklavžin Javornik, center managerka Aleje, z ansamblom Saša Avsenika.[/caption] Prvenstvo v nogometu Obiskovalci si bodo na velikem zaslonu v sproščenem vzdušju in pestri kulinarični ponudbi lahko ogledali tekme bližajočega se svetovnega prvenstva v nogometu. Najmlajši pa bodo lahko v prijetno ohlajenem otroškem parku Planetu Lollipop v poletju uživali v številnih kreativnih delavnicah. [caption id="attachment_50195" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Miro Majcen" align="none" width="1000"] [/media-credit] Obiskovalci so skupaj z Ansamblom Saša Avsenika peli, plesali in se veselili.[/caption] The post Ansambel Saša Avsenika zapel pred Alejo kot pod Triglavom appeared first on Evrovizija.com .
Šentjur, 3. 5. 2026 – V prijetnem ambientu cerkvice Cerkev Marije Sedem žalosti na Botričnici se je s prireditvijo Etno Botričnica sklenilo letošnje Šentjurjevo. Sklepni večer, ki ga tradicionalno pripravljata Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in Mestna skupnost Šentjur ob podpori Občina Šentjur The post Za Etno Botričnico priredili šentjursko ljudsko pesem appeared first on sentjur.net .
Obloženi kruhki so več kot le preprosta malica; so temelj vsakega uspešnega druženja, rojstnodnevne zabave ali sproščenega večera s prijatelji. Njihova lepota se skriva v […] The post Najboljši recepti za obložene kruhke, ki bodo navdušili goste appeared first on NotranjskoPrimorske.si .
Pravljice se ne dogajajo pogosto. Grosuplje je izjema.
"Prva liga, prva liga," je v Grosuplju v petek glasno odmevalo še pozno v noč. To je bil večer, ki se bo v zgodovino majhnega dolenjskega mesta zapisal z zlatimi črkami, saj je NK Brinje Grosuplje postal drugoligaški prvak in si zagotovil nastop v elitnem prvoligaškem tekmovanju. Slovenija je tako postala bogatejša že za 43. različnega prvoligaša, Grosuplje pa se bo vpisalo na prvoligaški zemljevid kot 37. mesto (kraj) v Sloveniji, kjer so se igrale tekme najvišjega ranga.
petek, 22. maj
V ljubljanskem NEBO Show Restaurantu se je odvila že četrta tradicionalna zabava znamke Antique Pelinkovac, ki je tudi letos združila številne znane obraze domače družabne scene, predstavnike medijev, gostince in vplivneže. Večer nad Ljubljano je minil v znamenju koktajlov, DJ ritmov, elegantnega vzdušja in glasbenega gosta presenečenja, ki je poskrbel za enega najbolj komentiranih trenutkov... The post Antique party nad Ljubljano je ponovno združil znane obraze. Večer pa je zaznamoval Bojan Cvjetićanin appeared first on Etiketa Magazin .
Evrovizija praznuje 70 let: 24. maja 1956 se je rodil evropski glasbeni spektakel
Vse se je začelo leta 1956 – v času, ko je bila televizija v večini evropskih držav še v povojih. Nekaj let prej je bila ustanovljena Evropska radiodifuzna zveza, bolj znana kot Evrovizija oziroma European Broadcasting Union (EBU), ki je med članicami skrbela za izmenjavo informativnih, športnih in zabavnih programov. Njene članice so bile izključno državne televizije, saj zasebnih televizijskih postaj takrat praktično še ni bilo. Prav v tem obdobju je švicarski vizionar Marcel Bezençon po zgledu italijanskega festivala Sanremo, ki je zaživel leta 1951, predlagal idejo o mednarodnem glasbenem tekmovanju evropskih držav. Od kje ime Evrovizija? Izraz » Evrovizija « je istega leta 1951 prvi uporabil britanski novinar George Campey v članku o evropski televiziji za časopis London Evening Standard . Kasneje je beseda postala sinonim za največje evropsko glasbeno tekmovanje. [caption id="attachment_13834" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto; Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Lys Assia (levo) kot prva zmagovalka na ESC 1956.[/caption] Prvič le sedem držav Leta 1956 je Lugano gostil sploh prvo Pesem Evrovizije 1956 . V elegantnem gledališču Teatro Kursaal, v italijansko govorečem delu Švice, je nastopilo sedem držav, vsaka pa je predstavila po dve skladbi. Dogodek je bil neprimerljivo bolj intimen od današnjega evrovizijskega spektakla – brez polfinalov, brez televotinga, brez bleščečih LED-zaslonov in večstopenjskih odrov. A prav v tej preprostosti je tičala njegova moč: povojna Evropa je skozi glasbo iskala skupni jezik, povezovanje in občutek novega začetka. Belgijo sta zastopala Fud Leclerc s pesmijo Messieurs les noyés de la Seine ter Mony Marc s skladbo Le Plus Beau Jour de ma vie. Francija je stavila na Mathé Altéry in pesem Le Temps perdu, drugo francosko predstavnico pa je predstavljala Dany Dauberson s skladbo Il est là. https://www.youtube.com/watch?v=cGdLnhMfScs Nemčijo sta zastopala tedaj že priljubljeni Freddy Quinn s skladbo So geht das jede Nacht ter Walter Andreas Schwarz s pesmijo Im Wartesaal zum großen Glück. Italija , ki je bila s festivalom v Sanremu glavni navdih za nastanek Evrovizije, je v Lugano poslala Franco Raimondi s skladbo Aprite le finestre in Tonino Torrielli s pesmijo Amami se vuoi. Luksemburg je zastopala Michèle Arnaud z dvema francoskima šansonoma – Les Amants de minuit in Ne crois pas. Nizozemska je nastopila s Corry Brokken, ki je zapela Voorgoed voorbij, ter Jetty Paerl s skladbo De vogels van Holland. Država gostiteljica Švica pa je na premiernem izboru stavila na Lys Assia, ki je nastopila z dvema skladbama – Das alte Karussell in Refrain. Prav slednja je nato postala prva zmagovalna pesem v zgodovini Evrovizije. Prvi izbor Pesem Evrovizije 1956 je 24. maja 1956 potekal v gledališču Teatro Kursaal v Lugano , že premierni evrovizijski večer pa ni minil brez rahlega priokusa diplomacije in zakulisnih ugibanj. Luksemburg namreč svojih žirantov ni poslal v Švico, temveč je glasovanje zaupal kar dvema Švicarjema. Zato ni bilo posebno veliko presenečenje, da je zmagoslavje ostalo pri gostiteljih – slavila je švicarska pevka Lys Assia s skladbo Refrain . Tako se je začela zgodba največjega televizijskega glasbenega spektakla na svetu. https://www.youtube.com/watch?v=1HKSP_HQ5hk&list=RD1HKSP_HQ5hk&start_radio=1 Zmagovalka Lys Assia Prva evrovizijska zmagovalka Lys Assia je na Pesmi Evrovizije slavila daljnega leta 1956, in sicer s pesmijo Refrain. Dama, ki se je poslovila leta 2018 , nam je na Evroviziji leta 2016 zaupala, da se je festival od njenega nastopa pa do danes precej spremenil. »Takrat smo imeli na voljo, če se prav spomnim, dve oziroma tri pesmi, ki smo ji lahko zapeli v angleščini oziroma francoščini. Bilo je le nekaj državic, na koncu pa so le razglasili zmagovalce, brez da bi nam podelili kakšno medaljo ali pokal.« Švicarska radiotelevizija je Lys Assia izbrala za svojo prvo predstavnico na festivalu za Pesem Evrovizije 1956 – zapela je dve pesmi, skladba Refrain pa je postala prva evrovizijska zmagovalka. Švico je zastopala tudi naslednje leto, a je bila šele osma, leta 1958 pa je s skladbo Giorgio zasedla drugo mesto. V petdesetih in šestdesetih letih je Lys Assia slovela v številnih evropskih državah, nastopila pa je tudi v številnih filmih. Znova pa je poizkusila srečo na nacionalnem ESC izboru Švice leta 2012 (C’était ma vie) in 2013 (All In Your Head), a ni bila dovolj prepričljiva. Na prvem izboru Pesmi Evrovizije 1956 , ki je bil zaradi še vedno razvijajoče se televizije predvsem radijski šov, se je predstavilo 14 skladb – vsaka država je nastopila z dvema pesmima. Tekmovanje, dolgo približno uro in štirideset minut, je povezoval Lohengrin Filipello , glasbenike pa je pod vodstvom Fernando Paggi spremljal 24-članski orkester. [caption id="attachment_22957" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Prva evrovizijska zmagovalka Lys Assia na ESC v Bakuju.[/caption] The post Evrovizija praznuje 70 let: 24. maja 1956 se je rodil evropski glasbeni spektakel appeared first on Evrovizija.com .
Štiri dalmatinske pesmi, brez katerih ni pravega poletnega večera
Dalmatinski večer ima svoj ritem. Ne začne se nujno z glasbo, temveč z vonjem po soli, s kozarcem na mizi, z glasovi iz sosednje ulice in s tistim počasnim zniževanjem dneva, ko sonce izgubi ostrino, ljudje pa postanejo zgovornejši. Potem nekdo tiho začne peti. Najprej skoraj sramežljivo, nato se pridruži še drugi glas, za njim […] Objava Štiri dalmatinske pesmi, brez katerih ni pravega poletnega večera se je pojavila na Vse za moj dan .