Iskanje: vezava
sobota, 15. november
Festival slovenskega šansona 2025: Kateri šanson bo najboljši?
Na to vprašanje bodo poskusili odgovoriti na Festivalu slovenskega šansona 2025, ki se bo zgodil v nedeljo, 16. novembra, s pričetkom ob 20. uri. Žal neposrednega televizijskega prenosa ne bo, tako da se lahko s klikom tukaj pridružite neposrednem radijskem in video prenosu na spletni strani Prvega programa Radia Slovenija . Glasbeni večer, ki se bo odvijal v Domu kulture Velenje, bosta letos povezovala Igor Velše in Višnja Fičor. Edinstven festival Tik pred pričetkom tega edinstvenega festivala, skozi katerega skozi zgodbe spregovorijo šansoni, smo se pogovarjali tako z Andrejem Prezljem , ki je glasbeni urednik na Prvem programu Radia Slovenija in urednik letošnjega festivala kot tudi z Matejem Jevniškom , ki je urednik glasbenega in razvedrilnega uredništva na Radiu Slovenija. [caption id="attachment_47621" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj" align="none" width="1000"] [/media-credit] Andrej Prezelj[/caption] Prvi program kot ambasador šansona Andrej, Slovenski šanson je festival z dolgo tradicijo in zelo posebnim značajem. Kako se danes, v času instantne pop kulture in hitrih digitalnih formatov, pripravlja festival, ki temelji na besedi, zgodbi in glasbeni interpretaciji? Drži. Začetki festivala segajo v leto 1984. To je bil še festival Jugoslovanskega šansona pod vodstvom Bojana Adamiča. Festival je nekako zamrl potem leta 1990. Na Prvem programu je prišlo do obuditve festivala nato leta 2001 in je potekal vse do leta 2013. Po desetletnem premoru pa smo se na Prvem programu Radia Slovenija odločili, da je čas za obuditev festivala – saj smo opazili, da kar veliko slovenskih glasbenikov ustvarja v duhu šansona. Tako smo leta 2023 na razpis prejeli kar 66 skladb, letos 57 skladb. Kar seveda pomeni, da je zvrst šansona še vedno relevantna hkrati pa festival odpira vrata mlajši generaciji slovenskih šansonjerjev. Kot glasbeni urednik Prvega programa Radia Slovenija imate edinstven vpogled v razvoj domače glasbene scene. Kje danes vidite šanson? Upam trditi, da je Prvi program nekakšen ambasador šansona – šansone lahko slišite v naših glasbenih izborih, šansonjerji nastopajo tudi v oddaji Prva vrsta, kolegica Teja Klobčar pogosto v oddaji Pesem v žepu naredi daljšo recenzijo albumov in pogovore s šansonjerji. Prvi program Radia Slovenija ima posebno poslanstvo – negovati slovensko besedo in glasbo. Kaj vam osebno pomeni, da se festival odvija prav pod okriljem radia, in kako se ekipa programsko in produkcijsko vključuje v ta proces? Radio je odličen medij za festival; radijski eter doseže tiste nekoliko starejše poslušalce, kot verjetno tudi poslušalke in poslušalce srednjih let, sploh tiste, ki se peljejo v avtomobilu, hkrati pa mlajši poslušalci izvejo informacije tudi preko naših socialnih medijev ali portala MMC. Kot urednik festivala imam prste povsod, saj je nujno, da ima en človek pregled vseh segmentov festivala tudi če katerega ne pokriva – tako sem zadolžen za komunikacijo z glasbeniki, organizacijo tonskih vaj, zbiram tehnične rajderje za našo produkcijsko ekipo, pišem sporočila za javnost, kakor tudi spremno besedilo za glasbeno izdajo šansonov. Sem tudi nekakšen vezni člen med glasbeniki in našo produkcijsko ekipo, če pride do kakršnih koli sprememb to seveda obvestim obe strani. Publika šansona je pogosto opisana kot zahtevna, zrela, a tudi hvaležna. Kako danes poslušalci sprejemajo tovrstne festivale in ali opažate, da se zanimanje za šanson med mlajšimi generacijami morda znova prebuja? Če sklepam po koncertu Hostnika in Krečiča, ki se je zgodil 25. oktobra, je bilo med poslušalci kar nekaj mladih obrazov. Ali bo veliko mladih na sklepnem večeru Festivala slovenskega šansona, nimam podatka. Vem, pa da karte za šanson kar hitro kopnijo, tako da pričakujem precej napolnjeno dvorano. [caption id="attachment_47622" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj" align="none" width="1000"] [/media-credit] Matej Jevnišek[/caption] Sodobni trubadurji Matej, kot glasbeni urednik nosite pomemben del odgovornosti za umetniško in programsko podobo festivala. Kako ste se lotili izbora in koncepta – kaj je bil vaš glavni kriterij pri sestavljanju letošnjega programa? Glede na to, da je festival tekmovalnega značaja težko govorimo o konceptu, vsaj v začetkih. Koncept se pravzaprav izoblikuje kasneje, s prijavljenimi skladbami prek razpisa, nato izbora strokovne komisije in šele nato lahko začnemo govoriti o obrisih koncepta. Če govoriva o krovnem konceptu ozirom kriterijih, pa šanson že sam po sebi nastane kot pesniški »izbruh« v povezavi z glasbo. Besedilo je tisto, ki mora imeti umetniško vrednost. Seveda tudi muzika nosi svoj del te odgovornosti. Festival Slovenski šanson ima svojo tradicijo, a tudi svojo občinstvo, ki pričakuje presežek – tako v besedilu kot v interpretaciji. Kako težko je danes najti avtentične ustvarjalce, ki še znajo pripovedovati zgodbe skozi pesem? O tem bi lahko razglabljali zelo široko, od krize vrednot do individualizma in skorajda čustvene otopelosti sodobnega človeka. Šanson se mora roditi iz osebne izkušnje, iz krika, kritike, poteptanosti, krize … a vse to mora avtor občutiti na lastni koži. Zato da se izpove, da zadrhti njegova duša, se na odru da poslušalkam in poslušalcem. In nato mu verjamemo, ko se naježi koža, ko ga razumemo in se lahko poistovetimo z njegovo pripovedjo. Gre za sodobne trubadurje. In so, še vedno so med nami, kot boste lahko slišali in doživeli muziko na lastni koži. Z uredniškega vidika – kaj pomeni priprava takšnega festivala za Radio Slovenija? Predvsem v prvi vrsti izpolnjevanje poslanstva za nekomercialne in nišne vsebine. Šanson sam zase težko preživi nekje zunaj, naše poslušalstvo je v zadnjih letih malo zatavalo v nenavadne okuse in trivialnost. Ravno zato pa je tukaj javni servis nacionalnega medija, da kljub vsemu postavlja smernice in pokaže, da je tukaj še kaj drugega od enostavnih glasbenih in besednih vzorcev. Nacionalni medij ne sme nikoli pozabiti na svojo izobraževalno vlogo, ki sploh ni tako minorna. Že glasbeni uredniki nosimo pomembno nalogo v zadovoljevanju zelo širokih glasbenih okusov in moramo krmariti med željami in našo lastno estetiko. Verjemite, ni enostavno. Je pa tako, da če nacionalni medij ne bo poskrbel za otroško, mladinsko, ljudsko, zborovsko, glasbo pihalnih orkestrov in godb ter šanson, nihče ne bo. Kljub vsemu mi letno na terenu in v naših studiih posnamemo ter arhiviramo ogromno koncertov, ki se nato predvajajo v etru nacionalnega medija. Če mi tega ne naredimo, potem vseh teh glasbenih vsebin ni. Prav tako je s projekti, kot je Festival slovenskega šansona. So sicer velik organizacijski in finančni zalogaj a ravno za to smo tukaj. Kaj bomo pustili zanamcem, je naša odgovornost. Upam, da ne praznih arhivov. Na tem mestu se moram zahvaliti Festivalu Velenje, ki je z nami vstopil v koprodukcijo in je na lokalni ravni izpeljal svojo nalogo več kot odlično. Nič ni samoumevno, tudi interes za nišne vsebine ne. Tega se moramo zavedati. Če bi morali opisati letošnji festival v treh besedah – katere bi izbrali? Drzen, sodoben in strasten. Šanson je glasbeni izraz, ki izhaja iz francoske tradicije in označuje pesem z izrazito literarno vsebino. Gre za intimno, pogosto pripovedno pesem, ki združuje poetičen besedilo z občutljivo, minimalistično glasbeno spremljavo, običajno kitaro ali klavirjem. V središču šansona je zgodba ali čustvo, pogosto melanholično, nostalgično ali refleksivno, pri čemer izvajalec poudarja interpretacijo in besedilno izražanje bolj kot tehnično virtuoznost. Klasični primeri prihajajo iz Francije, a žanr je vplival tudi na glasbeno sceno drugod po svetu. Slovenski šanson 2025 Na festivalskem odru se bo v tokratni ediciji predstavilo enajst izbranih zasedb - pisana bera tako izvajalsko in glasbeno, tudi tematsko. Ton glasbenega večera bo, kot se za šanson leta 2025 spodobi, poetično klasičen in sodoben. Po odpetih tekmovalnih skladbah bo tričlanska strokovna komisija na prireditvi podelila nagrado za najboljše besedilo, najboljšo glasbo, nagrado za obetavnega mladega avtorja ali izvajalca ter veliko nagrado slovenski šanson 2025 za najboljši šanson v celoti. Na tekmovalnem odru se bodo predstavili (celotno predstavitev tekmovalcev si lahko ogledate tukaj ): 1. Matjaž Romih – Hohštapler 2. Café Noisette – Soška 3. Ana Mezgec in Nakána – Parkiram 4. Saša Lešnjek – Avtobus št. 6 5. Nina Virant – Vedno je pa tvoje lice 6. Urška Bergant – Zlati časi 7. Ana Maria Mitić – Oda vodovodarju 8. Žigan Krajnčan – Zrcalo 9. Nuša Ofentavšek (Uglašeni) – Zdaj je čas za naju dva 10. Primož Vidovič – Kruha in iger 11. Jure Ivanušič & Nordunk – Zrcalo družbe [caption id="attachment_38130" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Leta 2023 je slavil Tomaž Hostnik (Dekle iz zlatih sanj).[/caption] Posebna nagrada Na Festivalu Slovenskega šansona bodo podelili tudi nagrado Franeta Milčinskega - Ježka, ki bo letos podeljena že sedemintridesetič. Kdo bo prejemnik bo znan v nedeljo zvečer ... Dosedanji nagrajenci pa so: Marjan Marinc, Bojan Adamič, Srečko Golob, Urban Koder, Iztok Mlakar, Mojmir Sepe, Ervin Fritz, Jani Kovačič, Tomaž Pengov, Pavel Lužan, Gojmir Lešnjak, Vita Mavrič, Zlatko Šugman, Jure Ivanušič, Črt Škodlar, Nataša Tič Ralijan, Andrej Rozman Roza, Sašo Hribar, Kolektiv Narobov, Adi Smolar, Tone Partljič (za življenjsko delo), Lado Leskovar, Vinko Möderndorfer, Barbara Cerar, Tone Fornezzi - Tof (za življenjsko delo), Tilen Artač, Toni Gašperič, Marko Radmilović, Ljerka Belak, Desa Muck, Drago Mislej - Mef, Zoran Predin, Jurij Souček (za življenjsko delo), Marko Brecelj, Vlado Kreslin, Svetlana Makarovič, Vlado Poredoš, Tomaž Domicelj in Sašo Hribar (posthumno) ter Boris Cavazza. The post Festival slovenskega šansona 2025: Kateri šanson bo najboljši? appeared first on Evrovizija.com .
Ironija usode: preiskovalec Trumpa zdaj sam v središču afere Epstein
V ZDA vre zaradi nepričakovanega političnega pretresa. Michael Wolff, avtor razvpitih knjig o Donaldu Trumpu in človek, ki je želel z odmevno tožbo razkriti Trumpove povezave s spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom, se je čez noč znašel v povsem novi vlogi. Demokrati v kongresu so namreč objavili e-poštna sporočila, ki Wolffa kažejo v presenetljivo drugačni luči, kot jo je želel ustvariti sam.
Ironija usode: preiskovalec Trumpa zdaj sam v središču afere Epstein
V ZDA vre zaradi nepričakovanega političnega pretresa. Michael Wolff, avtor razvpitih knjig o Donaldu Trumpu in človek, ki je želel z odmevno tožbo razkriti Trumpove povezave s spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom, se je čez noč znašel v povsem
petek, 14. november
Potovanje z vlakom iz Ljubljane do Reke ni le prevozna povezava med dvema mestoma – je doživetje, ki združuje udobje, naravne lepote in pridih nostalgije. […] The post Kako poteka vožnja z vlakom iz Ljubljane do Reke? appeared first on NotranjskoPrimorske.si .
Neverjetno, koga so našli omenjenega v novih objavljenih dokumentih o Jeffreyju Epsteinu
Ali povezave z zloglasnim spolnim prestopnikom segajo tudi do naših sosedov?
Hrvaška je dežela morja, oljčnih nasadov, pašnikov in rodovitnih polj. Zato so sestavine, ki se znajdejo v katerem od številnih tradicionalnih receptov, vedno sveže, razvajene od sonca, polne arom in pripravljene z domišljijo. Vsaka regija ima svoje značilne jedi, ki jih je najbolje poskusiti tam, kjer so doma. Če obstaja kraj, kjer kuhanje (in vse ostalo) poteka počasi in z občutkom, potem je to Dalmacija. Od Splita do Dubrovnika, od Brača do Korčule, tu je vedno dovolj časa za dobro hrano, vino in družbo. Če vas pot zanese proti Šibeniku, naj vas mir pristanišča ne zavede. Tu se življenje praznuje s sirom, zorjenim v ovčji vreči, drniškim pršutom in kozarcem znamenitega vina iz Primoštena. Na koncu večera se poskusi pita z olivami in figami, ki s svojo toplino ostane še dolgo v noč. V senci splitskih ulic se skriva prava kraljica dalmatinske mize – pašticada. Vino, klinčki, govedina in potrpežljivost – jed, ki potrebuje čas, da pove svojo zgodbo. Nasprotno od večurnega kuhanja pašticade pa se ribe pripravljajo čim bolj enostavno, na način, ki ohrani največ okusa rib. To je dalmatinski minimalizem par excellence! Iz Splita se odpravimo na Hvar, kjer vas čakajo vina z značajem – vugava, Plančić in celo smutica, starodavna mešanica črnega vina in ovčjega mleka, ki razen imena in videza s smutijem nima nič skupnega. Tu se zvečer na mizo postavi gregada (močna ribja juha), ki stavi na sveže sestavine in nič kompliciranja. Še južneje, v Stonu, se morje spremeni v raj školjk. Ostrige in klapavice so darilo, ki ga spremljajo vina z juga – dingač, postup, pošip ali grk. In ko sonce počasi tone za obzorje, se na mizi zasveti še rožata – sladka, kremasta sladica, ki spominja na vanilijev puding. V Dalmaciji se nič ne dogaja na hitro. Tu se kuha in jé s potrpežljivostjo in užitkom. In ko sedite ob morju s kozarcem vina v roki, se nalagajo najlepši spomini. Slika zgoraj: Gojišče ostrig v zalivu Sutvid na polotoku Pelješac. Lokacija zaliva Sutvid na tej povezavi.
Piše: Aleš Primc V naslednjem tednu razdeljujemo referendumski letak! Javite se za razdelitev referendumskega letaka! Prosimo, da se javite za razdeljevanje letakov v vaši občini. Sporočili vam bomo vse podrobnosti in se dogovorili za dostavo letakov. Javite se z vpisom v tabelo na povezavi: https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSdP0GaauLPexwIHBuusZQCxrB0ZaZZtUoY49s7_WrOSy746ow/viewform?usp=dialog V rubriko »Vaše mnenje« vpišite območje, kjer boste razdelili letake. […] The post (PREJELI SMO) Novi e-Glasnik za življenje, družine in svobodo, št. 275-2025, 13.11.2025 appeared first on Demokracija .
Epstein se je svetovni eliti ponujal kot strokovnjak za Trumpa: "Nima pojma o večini zadev"
Škandal v povezavi z Epsteinom še naprej ostaja v središču pozornosti javnosti.
Policija je sporočila, da so v povezavi s kaznivim dejanjem, ki je včeraj močno vznemirilo javnost, policisti z intenzivnimi aktivnostmi izsledili 37-letnega osumljenca. Na območju Ljubljane so mu odvzeli prostost, kriminalisti pa nadaljujejo z obsežno preiskavo. Na družbenih omrežjih e zaokrožil posnetek hudo poškodovanega moškega, ki je okrvavljen ležal na pločniku, medtem ko so mu […] The post Znano, kdo naj bi napadel šoferja avtobusa v Ljubljani appeared first on Lokalec.si .
četrtek, 13. november
Vojska aktivirana!
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob prvi omembi možnosti aktivacije vojske v povezavi z urejanjem romske problematike dejala, da »mora biti uporaba vojske zadnji ukrep, ne prvi«. Tedaj, pred dvema tednoma, se je aktivacija vojske zdela malo verjetna, močan odpor je bilo čutiti celo znotraj koalicije same, ne zgolj v javni razpravi.
V povezavi s kaznivim dejanjem so policisti z intenzivnimi aktivnostmi izsledili 37-letnega osumljenca in mu na območju Ljubljane odvzeli prostost. Kriminalisti opravljajo ogled in vodijo kriminalistično preiskavo ter zbirajo obvestila o vseh okoliščinah kaznivega dejanja. O vseh ugotovitvah bo obveščeno pristojno državno tožilstvo. Motiv za dejanje in druge okoliščine še niso pojasnjene in so predmet […] The post Policisti izsledili 37-letnega napadalca, življenje voznika ogroženo appeared first on Lokalec.si .
V Nemčiji zaradi suma povezav s Hamasom pridržali moškega
Nemška policija je danes na vlaku pridržala moškega zaradi suma vpletenosti v nabavo orožja za palestinsko islamistično gibanje Hamas. Po navedbah zve
Policija po napadu na Bavarskem dvoru aretirala 37-letnika (video)
Na Bavarskem dvoru v Ljubljani je pozno popoldne moški z ostrim predmetom hudo ranil vodnika avtobusa. Policija je zvečer v povezavi z napadom aretirala 37-letnika.
Ujeli napadalca, voznik življenjsko ogrožen #video #foto
Na Bavarskem dvoru se je okoli 17.30 zgodil napad z ostrim predmetom, v katerem je bila poškodovana ena oseba, so potrdili pri Policijski upravi Ljubljana. Osumljenec je huje poškodoval voznika avtobusa in po dogodku peš pobegnil. Huje poškodovanega voznika so s kraja dogodka odpeljali v Urgentni blok UKC Ljubljana. V povezavi s kaznivim dejanjem so policisti z intenzivnimi aktivnostmi izsledili 37-letnega osumljenca in mu na območju Ljubljane odvzeli prostost.
Prioritetni cilj je nova hitra proga med Ljubljano in Šentiljem
Na zemljevidu evropskih povezav je tudi povezava Ljubljana - Dunaj, na kateri naj bi se čas potovanja s šestih ur skrajšal na štiri ure in pol.
Slovenija načrtuje izgradnjo hitre železnice med Ljubljano in Šentiljem do leta 2050
Prioritetni cilj Slovenije v sklopu akcijskega načrta za hitre železniške povezave v EU, ki ga je Evropska komisija predstavila minuli teden, je nova
Svet spletnih zmenkov se spreminja hitreje, kot bi si kdo mislil. Še pred nekaj leti je bilo največje tveganje, da naletiš na nekoga, ki na fotografijah izgleda bolje kot v resnici. Zdaj pa je težava precej bolj zapletena – sogovornik, s katerim se zdi, da si ustvaril iskreno povezavo, morda sploh ni pisal sam. Pojavil […] Objava Chatfishing* – novi nevarni trend v svetu zmenkov se je pojavila na Vse za moj dan .
Na Martinovo so na Univerza v Edinburgu izdajatelji predstavili zgodovinsko pomembno delo, ki smo ga po spletni povezavi lahko sledili soavtorji iz celega sveta. Zamisel o predstavitvi krščanstva v svetu so uredniki Kenneth R. Ross, Marian Ch. Simion in Todd M. Johnson sprejeli že davnega leta 1982 in po dobrih štiridesetih letih je letos izšla celotna zbirka desetih zvezkov na skupaj 5274 straneh, ki je standardno referenčno delo na tem področju.
Zakaj algoritmi družbenih omrežij diskriminirajo influencerje iz majhnih jezikovnih skupin – in kako zmagati v letu 2025
V času, ko algoritmi odločajo o vidnosti, influencerji iz majhnih jezikovnih skupin, kot so slovenščina, češčina ali estonščina, bijejo težko bitko. Od prijateljskih povezav k interesnim algoritmom – odkrivamo, zakaj lokalni jeziki zadenejo zid in kako lahko majhni trgi preidejo na globalni nivo z nekaj pametnimi strategijami. The post Zakaj algoritmi družbenih omrežij diskriminirajo influencerje iz majhnih jezikovnih skupin – in kako zmagati v letu 2025 appeared first on City Magazine .
Vsi poznamo tiste ljudi, ki v pogovoru nenadoma vržejo idejo, ob kateri vsi obnemimo – ne zato, ker bi bila nenavadna, ampak ker je briljantna. Največ takšnih trenutkov prihaja od Vodnarjev, Dvojčkov in Tehtnic – treh znamenj, ki jim misli tečejo hitreje kot besede. Njihov svet je svet idej, povezav in vizij, ki bi lahko […] The post To so znamenja, ki imajo najboljše ideje in presenetljivo – mislijo s srcem appeared first on Lokalec.si .