V Sloveniji živi veliko družin, ki skrbijo za otroke s posebnimi potrebami. Njihov vsakdan pogosto poteka stran od oči javnosti, zaznamujejo ga številne terapije, stalno prilagajanje, neprespane noči in nenehna skrb. Ob vsem tem pa ostaja pogosto spregledan še en pomemben vidik: velika obremenitev neformalnih skrbnikov, torej staršev, sorodnikov ali bližnjih, ki večino skrbi prevzamejo brez sistemske podpore.