Iskanje: lahka, gradnja
Po dnevih divjine sva z Zlato odjadrala do otoka New Georgia, kjer sva si privoščila nekaj udobja civilizacije in dopolnila zaloge hrane in vode na barki. Za prvi postanek na otoku sem si izbral naselje Munda, kjer je tudi otoško letališče. Preglavice na poti so nama spet povzročali številni koralni grebeni, ki obkrožajo otok, a niso vrisani na navtičnih kartah oziroma so narisani na napačnih mestih. Tudi satelitski posnetki tega dela otoka so zelo slabi, ali so prekriti z oblački ali pa je morje na posnetkih zaslepljeno s soncem. Pomagala sva si lahko le s počasno plovbo med grebeni in s skrbnim opazovanjem barv morja pred premcem barke. Zlatini živci so bili spet na preizkušnji še posebej, ko se je pooblačilo in je začelo deževati. Takrat se v morju svetlih barv grebenov ni več videlo že na daleč, temveč so se prikazali šele tik pred barko in sva potem morala na hitro ustaviti barko in se vračati iz slepe ulice. Dve uri sva potrebovala za zadnje tri milje poti in do Munde nama je uspelo pripluti ne da bi nasedla. Za nagrado sva si v gostilni ob obali privoščila večerjo, naslednji dan pa še sprehod po vasi in okolici ter obisk trgovin in tržnice. Za privez za Skokico preko poletja sem se dogovoril v marini v pristaniškim mestecu v Noro, ki leži na severozahodni strani otoka. Pot med Mundo in Norom naju je spet vodila med številnimi koralnimi grebeni, otoki, otočki in čermi ter na koncu še po nekaj milj dolgem ozkem prelivu med otoki. Ta del poti me je zelo spominjal na plovbo po rekah in rokavih Amazonije pred nekaj leti. Pred Norom se je kanal razširil v zaliv in na desni sva videla marino in kakšnih deset tam privezanih bark. Edina še prosta boja je čakala na Skokico. To ni marina, kakršne poznamo na Jadranu, temveč je v zalivu zasidranih nekaj boj, na katere se priveže barko. Na obali je pipa z vodo in sanitarije, zagotovljeno imajo tudi 24 urno varovanje. Obalni del marine je še v izgradnji in ko bo končan, bo imela marina nekaj deset privezov tudi ob obali. Lastnik je Avstralec, marino pa upravlja nemška jadralka Hilde, ki je s svojo jadrnico v Noru obtičala med korono in se tukaj dovolj dobro počuti, da svoje jadralske poti okoli sveta po epidemiji in odprtju meja še ni nadaljevala. S Hilde sva bila v zadnjih mesecih večkrat v stiku preko mailov, zdaj pa smo se spoznali še v živo. Noro je pristaniško mestece v katerem je tudi dokaj velika tovarna ribjih konzerv »Soltuna«, ki daje zaposlitev veliko domačinom. Hiše v mestu so zato bolje grajene in bolj razkošne, kot smo jih do zdaj, z izjemo Honiare, videvali po Salomonovih otokih. V Noru sem imel opravek tudi na carini, saj mi carinik ob našem prihodu na Salomonove otoke pred nekaj tedni ni izdal carinskega potrdila in sem le tega dobil šele tukaj. Deževno-sončni so bili zadnji dnevi in napoved je kazala, da se bo spremenljivo vreme nadaljevalo še nekaj dni. Jutra so lepa, sončna, popoldnevi in večeri oblačni in plohasti. Iz Nora sva odjadrala še nekaj deset milj naprej proti zahodu do Giza, ki je glavno mesto province Zahodne province Salomonovih otokov. Otok Ghizo je podobno kot mnogi drugi tukajšnji otoki obdan z laguno, koralnimi grebeni in otočki na zunanjem koralnem grebenu. V Gizu je veliko kitajskih trgovin in trgovinic, po luknjastih cestah pa je v mestu gost promet z avtomobili, čeprav je otok majhen in cest tukaj ni veliko. V zapisov jadralcev sem prebral, da sidrišče v mestu ni varno, a ne zaradi vremena temveč zaradi tolovajev, zato sva preko noči sidrala v sosednjem zalivu, čoln pa sem dvignil na palubo in pospravil motorček. Na poti z Ghiza nazaj proti Noru sva se z Zlato ustavila na otoku Kolombangara, ki je s 1770 metri najvišji otok v Salomonovem otočju. Ime otoka v jeziku staroselcev pomeni božanstvo voda, saj ima otok zaradi višine gora veliko padavin in po pobočjih se k morju zato stekajo številne reke in potoki. Kolombangara je poraščena z gostim gozdom in gozdarstvo daje domačinom kruh. Iz mirnega zaliva Ringgi sva se sprehodila skozi gozd po rahlo vzpenjajočih poteh na nižjem delu otoka. Gozd na tem delu otoka so gozdarji precej spremenili in so zdaj tu obsežni nasadi predvsem hitro rastočega mavričnega evkaliptusa, ki zraste v višino preko 60 metrov. Višje po hribih na otoku je prvobitni tropski deževni gozd, a po planinskih poteh Kolombangare se bomo raje sprehajali čez nekaj dni, ko bo vreme bolj suho. < Tetepare Nadaljevanje 13.5.2026 Knjige Mirana Tepeša o dosedanjih podvigih Proti soncu Naš legendarni skakalec in jadralec Miran Tepeš se je v začetku novembra vrnil s svojega drugega potovanja okoli sveta. Celotno pot je preplul v dveh etapah. Prva se je pričela v Izoli v letu 2010. Po spletu okoliščin se je popotovanje po svetu zasukalo drugače, kot je to sprva načrtoval, NAKUP Z vetrom Mnogi jadralci, ki prvič objadrajo svet, po vrnitvi izjavijo, da so na poti našli samega sebe, Miran Tepeš pa ima bolj zanimiv odgovor: " Na poti nisem našel samega sebe, ker se tudi nisem iskal, sem pa zato videl veliko morja in nekaj zanimivih dežel." Na poti okoli sveta je preplul kar 26.541 navtičnih milj. NAKUP Veliki trije Knjiga Veliki trije je že tretji jadralski potopis Mirana Tepeša. V njej je opisano jadranje mimo znamenitih treh južnih rtov: rta Horn, rta Leeuwin in Rta dobrega upanja, jadranje čez južni Pacifik od Francoske Polinezije do Čila, jadranje do in okoli Avstralije ter Tasmanije in samostojno jadranje čez Indijski ocean. NAKUP Z jadrnico čez Arktiko Knjiga je jadralski potopis z zelo drugačne in zahtevne morske poti po ledenih morjih, med odročnimi otoki. V knjigi so na 256 straneh opisane dogodivščine s poti čez Arktiko in popestrene s 383 barvnimi fotografijami in zemljevidi. V prvem delu je opisana pot z jadrnico od Istre ... NAKUP Miran Tepeš Miran Tepeš bo letos poskusil izpeljati podvig, ki ga je do sedaj uspelo izvesti le redkim jadralcem na svetu. Iz Atlantika namerava zapluti v Tihi ocean skozi prehod imenovan Severozahodni prehod. Prehod je plovna pot skozi Arktični ocean vzdolž obale Severne Amerike. Prehod je večino leta zamrznjen in ga je možno prepluti le v redkih poletnih obdobjih, ko se arktični led stopi oziroma pomakne dovolj severno, da je plovba možna. Miran Tepeš pluje z litijevimi baterijami BlueCell. Na krovu ima tri bateriji Bluecell 100Ah12V s kapaciteto 3x100 Ah, ki tehtajo zgolj po 12 kg in imajo življenjsko dobo 3000 ciklov - globokih praznjenj. Besedilo in fotografije: Miran Tepeš
ponedeljek, 4. maj
Gradnja hiše se lahko hitro spremeni v pravo katastrofo. Ugotovite, kako se zaščititi pred finančnimi izgubami in nedokončanimi deli
Rekordne milijarde za JEK2: kako bodo lahko zasebniki sodelovali pri financiranju?
Zasebni kapital je ponudil sodelovanje pri financiranju gradnje nove jedrske elektrarne. Kako bi to bilo mogoče?
četrtek, 30. april
Nepremičnine 2026: kupiti, graditi ali prenoviti?
Nepremičninski trg v Sloveniji ostaja živahen, zato od kupcev, graditeljev in vseh, ki se lotevajo prenove, zahteva več premisleka in dobre priprave. Odločitev, sprejeta prehitro ali brez pravih informacij, se lahko pozna še dolgo, tudi pri vaših financah. Kje začeti in na kaj biti pozoren pri nakupu, gradnji ali prenovi doma, pojasnjujemo v nadaljevanju.
sreda, 29. april
Stavbe iz gob? Prihodnost je bližje, kot mislite
Odkrijte, kako gobe in micelij spreminjajo gradnjo. Stavbe prihodnosti so trajnostne, energetsko učinkovite in se lahko celo “celijo” same.
sreda, 22. april
Bela štorklja (Ciconia ciconia) je zagotovo med najbolj priljubljenimi pticami, saj jo vsakdo v hipu prepozna. Hiši, na katere dimniku gnezdi oziroma njenim stanovalcem prinaša srečo, kar pomeni, da se je lahko razveseli vsakdo, ki si dom deli z njo. Štorklja prinaša otroke in jih menda skozi dimnik spušča v hišo. In ker otroci pomenijo srečo, mislim, da ravno to potrjuje šaljivo simboliko, znano po vsem svetu ...
Seveda pa štorklje za gradnjo gnezd še zdaleč ne izbirajo samo dimnikov, dela nekdanje idilike panonskega sveta. Nekdaj so gnezdile v krošnjah dreves, v okolju, ki ga je uredil človek, pa izbirajo za gnezditev slemena in dimnike stanovanjskih hiš, telegrafske drogove in druga izpostavljena mesta v kulturni pokrajini in neposredni bližini človeka, torej v naseljih. Pravzaprav je štorkljinih gnezd na dimnikih hiš v primerjavi s starimi časi danes malo. Odnos do teh vpadljivih ptic, ki jim je človek naklonjen in do njih prijazen, je vplival na spontano sobivanje z njimi, p...
torek, 21. april
Občina Braslovče, na podlagi četrtega odstavka 126.b člena Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev(ZORZFS) objavlja Ponovno namero o prodaji zemljišč, ki so v lasti Republike Slovenije in so v skladu s prostorsko izvedbenim aktom predvidena za gradnjo nadomestitvenih objektov v skladu s 4. členom ZORZFS. Več si lahko preberete na občinski spletni […]
sobota, 18. april
Tako bo videti nova medicinska fakulteta
Na ljubljanski medicinski fakulteti se končuje eden največjih gradbenih projektov v zgodovini te izobraževalne institucije. Gradnja Kampusa Vrazov trg I, ki bo prve študente in raziskovalce sprejel že v prihodnjem študijskem letu, je v sklepni fazi. Z novimi prostori bo fakulteta lahko na študij medicine in dentalne medicine sprejela vsako leto vsaj dodatnih 40 študentov, kar pomeni več razpisanih mest za prihodnje generacije, hkrati pa bo v nov kampus preselila šest znanstvenoraziskovalnih inštitutov. V nadaljevanju prikazujemo, kako je fakulteta videti danes in kakšna bo njena prihodnja podoba.
petek, 10. april
Znano, kdaj bi lahko Mariborčani na referendumu odločali o sežigalnici
Občani Maribora se bodo o morebitni gradnji objekta za energijsko izrabo odpadkov izrekali na posvetovalnem referendumu 21. junija, je razvidno iz pre
sreda, 1. april
Vodstvu RTV Slovenija
Podpisani javno protestiramo proti uredniški politiki nacionalne hiše, ki ne opozarja na utemeljene posledice gradnje Kanala C0, ki lahko ogrozi pitno vodo za prebivalce Ljubljane.
Nesprejemljivo in protizakonito – tudi z vidika pravice do obveščenosti – je, da protesti državljanov in meščanov Ljubljane ne dobijo ustreznega prostora na RTV Slovenija. Državljani tako nimajo dostopa do celovitih informacij o projektu Kanal C0. Še posebej zaskrbljujoče je, da RTV Slovenija – vsaj, kolikor nam je znano – ne poroča o primerih, ko so mestne oblasti z grobimi posegi svojih organov ogrožale lastnike, posegale v njihove pravice ter povzročale celo telesne poškodbe.
Neobjavljanje prispevkov o zatiranju državljanov, ki jim župan Zoran Janković nasilno posega v njihove temeljne pravice, pomeni kršitev načel in standardov delovanja nacionalnega medija. RTV Slovenija je zavezana delovati v službi resnice ter zagotavljati celovito in uravnoteženo obveščenost v korist vseh drž...
torek, 31. marec
Laserski nivelir je danes eno izmed najbolj uporabnih orodij pri gradnji, prenovi in domačih projektih. Omogoča hitro, enostavno in predvsem zelo natančno poravnavo različnih elementov, kot so ploščice, police ali konstrukcije. Čeprav je njegova uporaba na prvi pogled preprosta, pa lahko z upoštevanjem nekaj osnovnih pravil dosežemo bistveno boljše rezultate. Pravilna postavitev je ključna Vsaka […] Prispevek Kako uporabljati laserski nivelir in se izogniti največjim napakam? izvira s portala MojPrihranek.si .
petek, 27. marec
Napaka pri projektiranju kontrole pristopa vas lahko drago stane [brezplačni seminar]
Pri sodobni gradnji in tehničnem varovanju meja med varnostjo in funkcionalnostjo postaja vse tanjša. Ste pripravljeni na izzive, ki jih prinašajo strožja zakonodaja, kompleksne integracije in vedno višja pričakovanja investitorjev? Več Napaka pri projektiranju kontrole pristopa vas lahko drago stane [brezplačni seminar] objavljeno na Računalniške novice .
sreda, 25. marec
Solarni paneli na plovilu postajajo vse bolj pogosta rešitev za oskrbo plovila z električno energijo in podaljševanje neodvisnosti od polnjenja baterij na privezih. Solarni paneli na plovilih niso novost. Uporabljajo se že več kot deset let. Žal pa jih ne moremo namestiti na vsa plovila, če nimamo primernih rešitev. Na jadrnicah je običajna rešitev namestitev trdih panelov na ogrodje na krmi plovila ali pa pritrditev pohodnih solarnih panelov na krov plovila. Fleksibilni solarni paneli so pogosta izbira tudi na večjih motornih plovilih, kjer je na voljo dovolj površin za namestitev. Kaj pa na plovilih, ki nimajo dovolj površin za namestitev panela ali pa bi njegova namestitev močno ovirala gibanje po plovilu? Obstaja rešitev tudi za taka plovila. Izkoristimo lahko platneno streho (bimini), ki jo ima večina plovil, pa naj bo ta nameščena, le ko smo na sidru v zalivu, med plovbo ali tudi, ko je plovilo privezano v luki, marini ali na plovki. Rešitev se imenuje solarna streha. Solarna streha je idealna rešitev Solarna streha je patentirana tehnologija in omogoča pritrditev solarnega panela direktno na platneno streho. Rešitev je izjemno praktična. Solarni panel namestimo, ko imamo razprto platneno streho in ga po potrebi snamemo, če streho zložimo za plovbo. Sistem namestitve je tako enostaven, da boste za priklop ali demontažo potrebovali manj kot 1 minuto. Trije koraki za namestitev: razprete platneno streho, panel položite na platneno streho, priključite (+) in (–) priključka panela na predpripravljeno inštalacijo poleg panela. Demontaža panela poteka v obratnem vrstnem redu. Rešitev je primerna za plovila, na katera se platnena streha postavlja po potrebi, in za plovila, na katerih je platnena streha nameščena stalno. Rešitev izkorišča neizkoriščeno površino, ki je dvignjena nad plovilo in je večino časa na soncu. Za pravilno delovanje in enostavno uporabo solarne strehe je treba predelati platneno streho, pripraviti solarni panel in na plovilo vgraditi regulator polnjenja in pripraviti električno napeljavo. Prednosti sistema hitra in enostavna montaža in demontaža, možnost trajne namestitve, elegantna rešitev ne kazi videza plovila, majhna teža, izkorišča neuporabljeno površino, cenovno ugodna rešitev, pridelava elektrike brez hrupa in emisij toplogrednih plinov izgradnja kovinske konstrukcije ni potrebna Kako zagotoviti največji izkoristek solarne strehe Če želimo pridelati kar največjo možno količino električne energije, moramo pravilno izbrati vse ključne komponente sistema. To so solarni panel, regulator polnjenja, kabli in baterija. Oglejmo si, kateri parametri odločajo o tem. Solarni paneli Solarni paneli se med seboj razlikujejo po kakovosti, izkoristku in termični labilnosti. Večji kot je izkoristek panela, več elektrike bomo pridelali. Paneli so termično labilni. Tehnični podatki so običajno merjeni pri temperaturi 25 stopinj C. Paneli pa se poleti na soncu segrejejo do temperature 45 stopinj C ali celo več. Sposobnost pridelave električne energije se lahko zmanjša tudi za 50 odstotkov. Če boste izbrali pravilno, bo za dnevne potrebe po elektriki na plovilu do 10 m z enim hladilnikom zadostoval že panel z močjo 100 W. Regulatorji polnjenja Regulatorji polnjenja so drugi ključni element. Poznamo običajne regulatorje polnjenja PWM in MPPT. Regulatorji PWM so sposobni z enakim panelom pridelati do 10 odstotkov več električne energije, regulatorji MPPT najnovejše generacije pa kar do 30 odstotkov več od običajnih, starejših regulatorjev. Več o regulatorjih lahko preberete v članku: MPPT solarni polnilci pridelajo 20 % več električne energije Električna napeljava Na plovilu so električni sistemi nizkonapetostni. Večinoma 12 V, pri nekoliko večjih plovilih 24 V. Ker po napeljavi tečejo višji tokovi, moramo zagotoviti čim krajše in dovolj debele kable. Vsi kabli za priklop solarnega panela naj bodo debeline vsaj 4 mm 2 , še bolje pa je, če se odločite za 6 mm 2 . Komponente sistema namestimo tako, da bodo kabli čim krajši. Daljši kot so kabli, večji je njihov upor in manjši izkoristek sistema. Baterije ali akumulatorji Svinčeni akumulatorji ne glede na tehnologijo (trakcijski, gel, AGM …) imajo velik notranji upor. Zato pri polnjenju prihaja do velikih izgub, ki lahko znašajo tudi 30 odstotkov. Če ste na primer na solarnem panelu moči 100 W v enem dnevu pridelali 45 Ah elektrike, potem ste jo v akumulator shranili le dobrih 31 Ah. Za razliko imajo litijeve baterije izjemno majhen notranji upor. Izgube pri polnjenju so majhne. Pri kakovostnih baterijah je to le en odstotek. Če ste na primer na solarnem panelu moči 100 W v enem dnevu pridelali 45 Ah elektrike, potem ste jo v litijevo baterijo shranili 44,5 Ah. Razlika je očitna. Več informacij o sistemu Solarna streha na (031) 30 30 86 ali alaris@alaris.si .
petek, 20. marec
Piše: Vida Kocjan Vladajoča koalicija v odhodu (Svoboda, SD in Levica) je po marcu 2022 prišla na oblast predvsem s programom Antijanša, proti Janezu Janši torej. Obljub ni bilo veliko, edini dve, ki smo si jih državljani lahko zapomnili, so bili višji davki ter moratorij za gradnjo hitrih cest in širitev avtocestnih prometnih povezav. Napovedi […] The post (AKTUALNO) Izstopajoče afere Golobove vlade v letih 2022–2026: štiri leta zapravljenih priložnosti! appeared first on Demokracija .
sreda, 18. marec
Eva Boto preseneča: nova pesem razkriva osebno dilemo
Eva Boto odpira novo poglavje na svoji glasbeni poti. Po nizu čustvenih balad (Ljubezni dajva krila, Za naju, Kdo pozna) tokrat preseneča z energično skladbo Če bi midva , ki prinaša plesne ritme, nalezljivo melodijo in besedilo, ki hitro zleze pod kožo. [caption id="attachment_49223" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Izsek iz videozgodbe" align="none" width="1000"] [/media-credit] Eva Boto[/caption] Pesem z močnim sporočilom Eva je tudi tokrat za novo pesem napisala tako besedilo kot glasbo, pri čemer je navdih črpala iz povsem osebne zgodbe. Po končanem študiju se je znašla pred pomembno življenjsko odločitvijo – izbrati varno pot ali slediti sanjam – se zaposliti v šolstvu in imeti redno službo ali slediti sanjam in nadaljevati z gradnjo glasbene kariere. Kljub pomislekom in realnim strahovom je izbrala glasbo. Danes neizmerno uživa v tem, kar počne. Glasba jo osrečuje in izpopolnjuje, koncerti in druženje s poslušalci pa ji dajejo navdih za ustvarjanje. V ozadju pesmi je osebna zgodba iz njenega življenja. V iskrenem pogovoru ji je oče pred leti zaupal, da si v življenju morda ni upal tvegati toliko, kot bi si želel. S tem je želel izraziti, da je ponosen nanjo, da je poslušala svoje srce in sledila svojim sanjam ter zbrala pogum ter stopila iz cone udobja. To pa je bilo za Evo izhodišče za novo pesem. "Tu ne gre samo za mojo odločitev ali za njegovo obžalovanje, ampak za univerzalni trenutek v življenju, ko stojimo na razpotju med sanjami in varnostjo. Ravno to sem želela povedati tudi v svoji pesmi, da je strah pred neznanim pogosto edina stvar, ki nas loči od življenja, kakršnega si zares želimo, o kakršnem smo vedno sanjali. Pogosto namreč ne sledimo sanjam, a ne zato, ker ne bi bili sposobni, ampak zato, ker si ne upamo. Ker izberemo udobje namesto tveganja, varnost namesto poguma. Mogoče se šele čez leta vprašamo: "Kaj pa, če bi ...," je ob izidu nove pesmi povedala Eva, ki je pri svojem delu vedno imela podporo svojih domačih. [caption id="attachment_49222" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Izsek iz videozgodbe" align="none" width="1000"] [/media-credit] Eva Boto[/caption] Zgodbo preslikala v ljubezensko zgodbo Čeprav pesem Če bi midva tematizira življenjske odločitve, jo je Eva preslikala v ljubezensko zgodbo. "Po eni strani, ker rada pojem o ljubezni, predvsem pa zato, ker se prav v odnosih ta dilema najbolj čuti. Dva človeka, ki si želita biti skupaj, a si ne upata narediti koraka – ne zato, ker ne bi čutila dovolj ljubezni, ampak ker ju je strah posledic, sprememb, neznanega. Ta dinamika se pojavlja kot metafora za vse naše neuresničene sanje,“ je pojasnila Eva Boto. Glavno sporočilo pesmi Če bi midva je jasno: Pogum ni odsotnost strahu, temveč odločitev, da kljub strahu narediš korak. Da si upaš izbrati sanje, četudi pot ni enostavna. Da si nekoč ne bi očital, da nisi vsaj poskusil. Na snemanju videospota smola z vremenom Posebno razsežnost skladbi daje tudi videospot, katerega snemanje je ekipa zaradi vremena morala kar trikrat prestaviti. "Na snemanju smo dobesedno lovili sončne žarke, dokler nas ni dobila megla. Ampak na srečo smo snemanje uspešno izpeljali in sem s končnim izdelkom zelo zadovoljna," je povedala Eva. V videospotu sta se ji tokrat pridružila tudi dva mlada igralca, ki sta odigrala zaljubljen par. Režijsko taktirko je vihtel Perica Rei, prizore pa so posneli na slovenski obali in na italijanski strani, v Trstu in okolici gradu Miramare. [caption id="attachment_49221" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Izsek iz videozgodbe" align="none" width="1000"] [/media-credit] Eva Boto[/caption] Evino novo pesem Če bi midva lahko slišite v prihodnjih dneh v živo na njenih koncertih, in sicer jo lahko ujamete v Grosuplju (27. 3.) in Hrpeljah (28. 3.). The post Eva Boto preseneča: nova pesem razkriva osebno dilemo appeared first on Evrovizija.com .
torek, 17. marec
Maribor napoveduje izgradnjo sežigalnice komunalnih odpadkov, a ključna vprašanja ostajajo odprta. Mestne oblasti projekt predstavljajo kot nujen korak k energetski izrabi odpadkov, vendar konkretni podatki o vplivih na okolje, stroških in dolgoročni upravičenosti še niso javno razjasnjeni. Nekateri prebivalci opozarjajo, da bi načrtovana sežigalnica lahko še poglobila obstoječe težave v njihovem okolju. Na nedavnem sestanku […] The post Mestni svetniki o sežigalnici v Mariboru: kakšno je njihovo mnenje? appeared first on Lokalec.si .
Slovensko Ministrstvo za naravne vire in prostor je objavilo študijo možnih rešitev za povezavo obstoječe avtoceste od Postojne, proti Jelšanam oziroma Hrvaški Rupi, od koder že poteka avtocesta proti Reki in otoku Krku. Predstavljena študija ima tri različice avtoceste do Jelšan. Predviden je nov avtocestni razcep pri kraju Hrastje, nato pa se različice razlikujejo v začetnem delu, ki lahko poteka bolj vzhodno ali bolj zahodno. Vse tri različice, katerih skupna dolžina je 27 km, so v drugem delu (16 km) enake. Nov avtocestni odsek bo močno razbremenil lokalne ceste na relaciji Postojna–Jelšane in močno skrajšal potovalni čas. Planirana je izgradnja več tunelov, viaduktov in prometnih vozlišč.
ponedeljek, 16. marec
V rubriki Iz prve roke županja Občine Domžale, mag. Renata Kosec, odgovarja na vprašanja, predloge in pobude občanov, društev ter organizacij. Tokrat smo si skupaj z županjo ogledali napredek gradnje domžalskega kopališča, ki že dobiva svojo končno podobo. Kdaj bo sledilo odprtje, lahko izveste v videu. Obiskali smo tudi park Martina Krpana, kjer bo kmalu zgrajena nova brv … The post Iz prve roke: napredek gradnje kopališča, brv v Mali Loki in parku Martina Krpana, počitniško delo za dijake in študente appeared first on domžalec.si .
Sončna elektrarna je obvezna, za subvencijo pa ne šteje
Eko sklad sporoča, da med priznane stroške za subvencije za gradnjo skoraj nič energijskih hiš (sNES+) ni več vključena naložba v sončno elektrarno, ki pa je pogoj, da nepovratna sredstva vlagatelj sploh lahko dobi.
Prenova starih hiš: lahko 360 tisoč hiš pomaga rešiti stanovanjsko krizo?
Ali je novogradnja res vedno najboljša izbira? Znanja, spretnosti in estetike, ki jih izkazujejo starejše gradnje, niso zanemarljive. V času, ko stanovanjska stiska, podnebna kriza in vprašanje kakovosti bivanja postajajo ene ključnih tem sodobne družbe, se vse pogosteje odpira vprašanje, ali rešitev res leži predvsem v novih gradnjah ali pa tudi v prenovi obstoječih hiš. Velik del odgovora je pravzaprav že "zgrajen" – stoji sredi naših mest, predmestij in podeželja.