Iskanje: avtor
ponedeljek, 13. oktober
Cena zlata. Ste zamudili 2x rast? Potem ne zamudite rasti "novega zlata" v 2026
Strokovnjak za plemenite kovine in avtor knjige Zlata vredna, Martin Korošec, je že pred tremi leti v knjigi in člankih (tudi na tem portalu) napovedal veliko rast zlata.
To je zdaj zraslo že za 2x. Je zdaj za zamudnike prepozno?
nedelja, 12. oktober
Kandidatka za nagrado Ocean Tribute Award 2026, ki jo podeljujejo Fundacija princa Alberta II. Monaka, Nemška fundacija za morje in sejem BOOT Düsseldorf. V Piranskem zalivu pod morsko gladino poteka pionirski projekt namenjen obnovi in ohranjanju morskega ekosistema. Morska oaza Piran , ki jo je ustvaril Zavod YouSea za ohranjanje biodiverzitete morja s podporo BAUHAUS Slovenija , je prva tovrstna podvodna struktura v Sloveniji. Gre za živi, razvijajoči se habitat, namenjen obnovi poškodovanega morskega dna in spodbujanju trajnostne pridelave hrani in trajnostnega odnosa do morja. Jadran in Sredozemlje sodita med najbogatejše morske ekosisteme na planetu , a hkrati žal tudi med najbolj degradirane zaradi stoletij človekovega vpliva. To še posebej velja za severni Jadran , kjer so skupni učinki onesnaženja, prelova in pozidave obale močno prizadeli krhke morske ekosisteme. Prav zato je ravno tukaj nujno vlagati v obnovo in ohranjanje morja . Kar se je nekoč začelo kot vizionarska ideja, je danes postalo uspešen podvodni ekosistem. Prva struktura Morska oaza Piran , postavljena leta 2024, je že v nekaj mesecih presegla pričakovanja. Njene površine so se hitro obrasle in naselile z morskimi organizmi, ostrigami, spužvami, plaščarji, raki in ribami. V manj kot letu dni se je spremenila v živahno zatočišče, ki dokazuje, da lahko človeška inovativnost pomaga morju, da se regenerira. Na osnovi teh pozitivnih rezultatov je Zavod YouSea postavil še drugo podvodno strukturo , poimenovano Cladocora po ogroženi jadranski kameni korali ( Cladocora caespitosa ). Nova struktura dopolnjuje prvo, povečuje površino trdnega dna in ustvarja nova zatočišča za morske organizme. Obe strukturi danes delujeta kot mikro oazi , sta varni zavetji za morske organizme, naravna filtra , ki izboljšujeta kakovost morske vode, učinkovita ponora CO ₂ zaradi organizmov z lupinami ter modela za razvoj trajnostne večtrofične marikulture v severnem Jadranu. »Prva Morska oaza je dokazala, da lahko z inovativnimi rešitvami pomagamo naravi pri njeni regeneraciji,« je povedala dr. Irena Fonda , direktorica Zavoda YouSea. »Vsaka nova struktura ta učinek še poveča, ustvarja habitate, veže ogljik in hkrati deluje kot živa učilnica.« Projekt Morska oaza Piran združuje znanost, izobraževanje in umetnost . Je prostor za raziskovanje morja, spremljanje biodiverzitete in preučevanje trajnostne akvakulture, hkrati pa vključuje izobraževalne programe in podvodne oglede , ki obiskovalcem približajo pomen varovanja morskega okolja. Projekt je kandidat za nagrado Ocean Tribute Award 2026 , ki jo podeljujejo Fundacija princa Alberta II. Monaka, Nemška fundacija za morje in sejem BOOT Düsseldorf . Nagrada bi omogočila postavitev tretje, še izboljšane strukture in s tem razširitev mreže podvodnih oaz, ki dokazano prispevajo k obnovi morskega življenja. »Z osvojitvijo nagrade bi lahko razširili naš sistem podvodnih struktur in pokazali, da lahko ob pravi podpori partnerjev in skupnosti tudi majhne pobude ustvarijo velik vpliv na obnovo morji,« dodaja dr. Fonda . »Morje nam daje veliko, čas je, da mu nekaj pozitivnega vrnemo.« Morska oaza Piran 1,5 leta po postavitvi {gallery}morska-oaza-piran{/gallery} Uspeh projekta je že pritegnil mednarodno pozornost, saj dokazuje, da lahko sodelovanje med znanostjo, gospodarstvom in lokalnimi pobudami prinese konkretne rezultate pri obnovi morja. Z vsako novo strukturo Morska oaza Piran postaja ne le simbol upanja, temveč resnični, živi val sprememb. Slika 4: Za primerjavo in boljšo predstavo - mulj, ki prikazuje veliko večino ostalega morskega dna v slovenskem morju in celem Severnem Jadranu. Gre za spremenjeno, dokaj monotono dno, ki so ga včasih večinoma prekrivali morski travniki, polni raznolikega življenja. Več o projektu: https://www.yoursea.org/sea-oasis-piran Avtor fotografij: Borut Furlan.
Piše: Andrej Sekulović Z ekonomskim mislecem, pravnikom in avtorjem čilsko-nemškega rodu Axlom Kaiserjem smo se pogovarjali o ekonomiji in njegovi knjigi, ki je izšla pri Založbi Družina, pa tudi o prebujenstvu in o stanju v Evropi, ZDA in Latinski Ameriki. Axel Kaiser, rojen leta 1981, je čilsko-nemški pravnik, politični filozof in avtor, ki se posveča […] The post (INTERVJU) Axel Kaiser za revijo Demokracija: »Ekonomija bi morala biti del splošne izobrazbe državljanov, kar bi jim omogočalo, da sprejemajo dobre politične odločitve.« appeared first on Demokracija .
sobota, 11. oktober
Vabilo na predstavitev zgodovinskega romana o sevniški grofici Matilde Kultura eposavje Sob, 10/11/2025 - 16:45 Občina Sevnica skupaj z avtorjem romana, pisateljem mag. Ivanom Sivcem, vabi na predstavitev zgodovinskega romana o sevniški grofici Matilde Opojni cvetovi življenja.
Šentjur, 25. 9. 2025 – V avli Ipavčevega kulturnega centra Šentjur je potekala predstavitev knjige Črtice interbloda avtorja Ivana Dvorška. S svojim literarnim prvencem je pritegnil pozornost tako ljubiteljev literature kot tistih, ki se spominjajo zgodnjih dni spletnega pisanja in foruma Interblod. The post Vrnili so se v čas prvih spletnih klepetov appeared first on sentjur.net .
Čarobna pustolovščina, kjer zgodbe zdravijo srce in prebudijo spomine, ki nikoli zares ne izginejo! Film, ki temelji na prvinah magičnega realizma, je nastal po literarni predlogi priznanega češkega avtorja Arnošta Goldflama. Razvoj filma se je začel že leta 2017, med produkcijo pa je na snemalnih setih v štirih državah sodelovalo kar 16 animatorjev. V klasični … The post Pogovor po filmu Zgodbe iz čarobnega vrta v Mestnem kinu Domžale appeared first on domžalec.si .
Na mednarodnem kiparskem simpoziju Forma viva, ki se danes zaključuje v Parku skulptur Seča pri Portorožu, so si letos za izziv postavili izdelavo replike kipa svetovno znanega avtorja Alda Caloja. Ta je bil nekoč del zbirke v Seči, a do njega že vrsto let nimajo dostopa, je za STA povedala direktorica Obalnih galerij Piran Mara Ambrožič Verderber.
petek, 10. oktober
Melania Trump v središču škandala, medtem potrdila, da ima s Putinom stike (VIDEO)
Založba je sporočila, da je po dogovoru z avtorjem odstranila sporne odlomke ...
Če bo izključen Izrael, Evrovizije na Dunaju ne bo?!
Situacija okrog (ne)sodelovanja Izraela na Pesmi Evrovizije 2026 se vse bolj zapleta. "V Avstriji naj bi vladajoča ljudska stranka po poročanju tamkajšnjih medijev pritiskala na avstrijsko javno televizijo ORF, naj odpove tekmovanje za Pesem Evrovizije, če se bodo članice Evropske radiodifuzne zveze novembra izrekle proti udeležbi Izraela na tem tekmovanju, ki naj bi ga prihodnje leto gostila Avstrija," so v sporočilu za javnost zapisali v javnem servisu STA in dodali, da "v kabinetu avstrijskega kanclerja teh navedb niso hoteli potrditi. V ORF so se glede odločitev, povezanih z Evrovizij, odzvali le z besedami, da je vse še v teku." Več držav, med njimi Slovenija, Španija, Islandija, Irska in Nizozemska, so v preteklosti napovedale, da zaradi vojne na območju Gaze ne bodo sodelovale na tekmovanju za pesem Evrovizije na Dunaju, če bo na njemu sodeloval Izrael. [caption id="attachment_46207" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Pixabay" align="none" width="1000"] [/media-credit] Bo Dunaj sploh gostil ESC?[/caption] Nič ni še odločeno Na drugi strani pa avstrijski dvevni časopis Der Standard na svoji spletni strani piše , da bi ORF oziroma Avstrijo v primeri odpovedi Evrovizije to stalo okrog 40 milijonov evrov, kolikor znašajo stroški Pesmi Evrovizije 2026. Avstrijska javna radiotelevizija ORF zaenkrat ne komentira dogajanja. Pravzaprav nihče nič ne komentira. Avstrijski Der Standard še piše, da naj bi se v naslednjih dneh znova sestal nadzorni odbor EBU, tema sestanka pa je kakopak Pesem Evrovizije 2026. Kot je že znano je za sredino novembra slicana izredna spletna skupščina članic zveze EBU, na kateri naj bi odločali o sodelovanju Izraela na jubilejnem tekmovanju na Dunaju. A tudi to se lahko še kako spremeni, sploh zaradi aktualnega mirovnega načrta v Gazi. Nič jasnega o izredni skupščni Evropska radiodifuzna zveza, ki je organizatorka tekmovanja za Pesem Evrovizije, bo novembra pripravila spletno srečanje , na katerem bodo odločali o sodelovanju Izraela na tekmovanju . Neuradno smo izvedeli, da naša RTV SLO še ni seznanjena ne z datumom te izredne seje ne z vsebino vprašanja o Izraelu. Spomnimo. Nekaj dni nazaj je nemški kancler Friedrich Merz povedal, da se Nemčija, ki je članica velikih pet, ne bi smela udeležiti izbora za pesem Evrovizije na Dunaju, če bo Izrael izključen. [caption id="attachment_14039" align="alignnone" width="843"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="843"] [/media-credit] Stadthalle je leta 2015 gostil ESC.[/caption] Vir in avtor: STA The post Če bo izključen Izrael, Evrovizije na Dunaju ne bo?! appeared first on Evrovizija.com .
Cikel slemovske poezije Ožuljeni jezik poteka že deseto sezono v obliki rednih mesečnih dogodkov z odprtim mikrofonom za avtorje in avtorice, ki ustvarjajo slemovsko poezijo, na vsakem dogodku pa se … The post Ožuljeni jezik: večer slam poezije z Laro Božak appeared first on Dostop.si .
Strokovnjak za dolgoživost pravi: "Ta poceni prigrizek je najboljši, če hočete dočakati 100 let"
Ameriški raziskovalec in avtor Dan Buettner, znan po svojem delu o tako imenovanih Modrih conah – območjih, kjer živi nenavadno veliko stoletnikov – je razkril eno najpreprostejših, a najzanimivejših skrivnosti dolgoživosti.
četrtek, 9. oktober
Legendarna skladba Dan ljubezni doživela novo, filmsko priredbo
V Triglav labu se je odvila predstavitev novega aranžmaja in videospota pesmi Dan ljubezni iz novega filma Belo se pere na devetdeset. Legendarna pesem, ki je zaznamovala generacije, je zdaj kot filmska skladba dobila nov glas in podobo; za pevko in šansonjerko Nano Milčinski jo je priredil skladatelj Bernard Hrušovar, sin Tadeja Hrušovarja, ki je avtor glasbe te legendarne skladbe. Videospot temelji na čudovitih izsekih iz filma, ki 20. novembra prihaja tudi v slovenske kinodvorane. [caption id="attachment_47280" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Kreativna baza" align="none" width="1000"] [/media-credit] Uršula Menih Dokl, Marko Naberšnik, Bronja Žakelj, Nana Milčinski, Tadej Hrušovar Aleš Pavlin. / Foto: Kreativna baza[/caption] Dan ljubezni Najprej evrovizijska zgodba Pesem, ki je leta 1975 zazvenela tudi na Evroviziji, pol stoletja pozneje živi novo življenje – kot del filma Belo se pere na devetdeset, ustvarjenega po iskreni in pretresljivi avtobiografski knjižni predlogi Bronje Žakelj. Gre za s kresnikom nagrajeno delo in najbolj prodajano knjigo založbe Beletrina, ki se je prodala v 22 tisoč izvodih, prevedena pa je v osem jezikov. Pred sedmimi leti je knjiga prišla v roke režiserju Marku Naberšniku in producentu Alešu Pavlinu ter ju močno nagovorila. Film v koprodukciji Slovenije, Italije, Hrvaške, Srbije, Črne gore in Severne Makedonije je konec avgusta doživel svetovno premiero na Sarajevskem filmskem festivalu in bil deležen izjemnega sprejema, tudi z nagrado občinstva. Na policah knjigarn pa bralci že lahko najdejo posebno, filmsko izdajo knjige, ki je obogatena s čudovitimi fotografijami s snemanja filma in prinaša posebno bralno izkušnjo. [caption id="attachment_47282" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Kreativna baza" align="none" width="1000"] [/media-credit] Prizor iz filma belo se pere na 90.[/caption] Po novem prirejena v angleški valček Pesem je prirejena v angleški valček, ustvarjena pa je za enega ključnih in zelo čustvenih prizorov v filmu: "V romanu in filmu je en zelo poseben prizor, Bronjina valeta, na katero pride tudi Bronjina mami, kljub temu da je njena bolezen že zelo napredovala. Čez en teden se namreč za vedno poslovi. Ta prizor smo želeli podkrepiti z glasbo, ki bi dodala še dodatno čustveno dimenzijo," pravi režiser filma Marko Naberšnik . "Bernard nas je zelo presenetil, ob prvi predstavitvi skladbe smo ostali brez besed, ker je res izjemna in tako drugačna. Nana jo je s svojim glasom čudovito interpretirala," dodaja. O filmu Producent filma Aleš Pavlin je povedal, da gre za izjemno ambiciozen projekt z visoko produkcijsko vrednostjo: "Sam ob filmih še posebej uživam, če so v njih songi, skladbe. V filmu imamo sedem velikih pesmi iz različnih obdobij. Dan ljubezni je seveda kraljica vseh, ker se v filmu pojavi v enem od najbolj emotivnih trenutkov. Gre za enega od zadnjih dni, ki jih Bronja preživi s svojo mami, ki komaj zmore priti na valeto, nato pa se v tem trenutku zgodi ta čudoviti angleški valček. Igrali smo na čustva in mislim, da nam je to res dobro uspelo." Dodaja, da je priredba skladbe tudi družinska zapuščina, sploh v luči sinove priredbe očetove skladbe. [caption id="attachment_47283" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Kreativna baza" align="none" width="1000"] [/media-credit] Predstavitev filma in skladbe ...[/caption] Skladatelj Bernard Hrušovar Skladatelj Bernard Hrušovar je priredbo za skladbo ustvaril v precej kratkem času: "Bilo je zelo enostavno, skorajda v sekundi. Ko imaš nek namen in cilj, vidiš kader in potem lahko to narediš zelo hitro. Ko sem slišal zgodbo, sem bil takoj odločen. Pesem v podobi mojega očeta je narodna himna, ljudje se ob njej objemajo in pojejo, v filmu pa gre za intimen trenutek. Gre za drugačno zgodbo, zgodbo treh ljudi, ob njih pa govori angel, o upanju." Pevka Nana Milčinski Nana Milčinski je v zgodbo vstopila proti koncu procesa ustvarjanja priredbe skladbe. "Bernard je imel hitro zelo jasno idejo, kaj v priredbi želi; dal mi je jasne usmeritve. Jaz sem človek čustev, ne razmišljam tako natančno, Bernard pa je točno vedel, kako naj vstopam, kako dolg naj bo vsak ton ... V teh okvirih sem iskala svojo svobodo. Če daš umetniku stroge omejitve, mu hkrati daš svobodo, da se razširi. Je bilo tehnično, ampak hkrati čustveno; na dnevu snemanja so vsi jokali, tudi kamermani," pravi Milčinski in dodaja, da sta skladbo snemala kar v dnevni sobi, to pa je dalo posnetku surovost in pristnost, saj je resnično zvenelo, kot da je skladbo zapela v šoli, na valeti. "Res je delovalo, ker so te "napake" omogočile, da se je skladba popolnoma zlila s sliko," dodaja Naberšnik. [caption id="attachment_15700" align="alignnone" width="900"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="900"] [/media-credit] Nana Milčinski na odru MMS 2014.[/caption] Priredba v drugačni obliki Dan ljubezni ljudi še vedno nagovarja in pravzaprav sporoča isto kot pred pol stoletja. Gre za zgodbo o veselju v družbi, hkrati pa je tudi zgodba posameznika v stiski. "Oblika, kot je bila poznana do zdaj, je himna, ki je vesela, moj oče je znan po tem. V tej novi obliki pa mislim, da smo jo zmogli prenesti tudi do ljudi, ki jo bodo poslušali sami, v intimi doma," pravi Hrušovar. "Izvirnik ima v vsej svoji silovitosti druge karakteristike, nova priredba pa je res v čisto drugačni obliki. Skladba je s tem postala del filmske pripovedi, Bernardu je to vrhunsko uspelo," dodaja Naberšnik. Ustvarjalci filma in skladbe si želijo, da bosta pesem in videospot zaživela tudi izven filma. Skladbi že lahko prisluhnete na vseh glasbenih in pretočnih platformah. The post Legendarna skladba Dan ljubezni doživela novo, filmsko priredbo appeared first on Evrovizija.com .
Nobelova nagrada za literaturo letos Madžaru
Madžarski avtor Laszlo Krasznahorkai je letošnji dobitnik Nobelove nagrade za literaturo, je v Stockholmu sporočila Švedska akademija. Prejel jo je za
Madžar Laszlo Krasznahorkai je dobitnik Nobelove nagrade za literaturo
Madžarski avtor Laszlo Krasznahorkai je letošnji dobitnik Nobelove nagrade za literaturo, je danes v Stockholmu sporočila Švedska akademija. Prejel jo je za svojo "prepričljivo in vizionarsko delo, ki sredi apokaliptičnega strahu ponovno potrjuje moč umet
Nobelovo nagrado za literaturo je dobil Laszlo Krasznahorkai
Madžarski avtor Laszlo Krasznahorkai je letošnji dobitnik Nobelove nagrade za literaturo
Piše: Andrej Sekulović Z ekonomskim mislecem, pravnikom in avtorjem čilsko-nemškega rodu Axlom Kaiserjem smo se pogovarjali o ekonomiji in njegovi knjigi, ki je izšla pri Založbi Družina, pa tudi o prebujenstvu in o stanju v Evropi, ZDA in Latinski Ameriki. Gospod Kaiser, nam lahko za začetek poveste kaj več o sebi, o svojem delu in […] The post (INTERVJU) Axel Kaiser v novi številki revije Demokracija: Prebujenstvo je pravzaprav neomarksizem; gre za kulturni marksizem, katerega cilj je uničiti zahodno civilizacijo appeared first on Demokracija .
Nobelovo nagrado za literaturo je prejel madžarski avtor László Krasznahorkai
Kot je zapisala akademija, jo je prejel »za njegovo prepričljivo in vizionarsko delo, ki v središču apokaliptičnega strahu potrjuje moč umetnosti«.
sreda, 8. oktober
Nobelova nagrada za literaturo velja za najprestižnejšo nagrado, ki jo lahko dobi posamezni avtor. Letošnjega prejemnika bodo v skladu s tradicijo v okviru tedna razglasitve Nobelovih nagrad v Stockholmu sporočili v četrtek okoli 13. ure. V javnosti že več dni vnaprej krožijo številna imena potencialnih dobitnikov.
V Ljubljani se danes začenja 12. mednarodni festival stripa Tinta, ki do nedelje vabi k raziskovanju pisanih stripovskih svetov. V ospredju so gostovanja mednarodno priznanih avtorjev, kot sta francoski stripar in animator Benjamin Renner ter ena najzanimivejših sodobnih danskih ustvarjalk Rikke Villadsen. Ob koncu bodo podelili nagrade zlatirepec.
torek, 7. oktober
Poslovil se je Halid Bešlić
V sarajevskem kliničnem centru je v torek, 7. oktobra v 72. letu starosti po boju s hudo boleznijo umrl Halid Bešlić. Bosansko-hercegovski pevec narodne glasbe je v svoji več kot 40-letni karieri za seboj pustil številne uspešnice in neizbrisen pečat na glasbeni sceni. Izgubil boj z boleznijo Bešlić je po poročanju sarajevskih medijev umrl po kratkem boju s hudo boleznijo. Zaradi zdravstvenih težav so že pred nekaj časa morali odpovedati več njegovih koncertov po Balkanu. Rodil se je 20. novembra 1953 v Knežini pri Sokolcu in pustil neizbrisen pečat na glasbeni sceni nekdanje Jugoslavije in širše. Njegova kariera je trajala več kot štiri desetletja, v katerih je zabaval s številnimi uspešnicami, kot so Miljacka, Ja bez tebe ne mogu da živim, Hej zoro, ne svani, Prvi poljubac, Neću, neću dijamante, Vraćam se majci u Bosnu. https://www.youtube.com/watch?v=vLsmPGuxHHg https://www.youtube.com/watch?v=SGjvYucOHvY https://www.youtube.com/watch?v=HsqtnQjeDTE&list=RDHsqtnQjeDTE&start_radio=1 Vir in avtor: STA The post Poslovil se je Halid Bešlić appeared first on Evrovizija.com .