Iskanje: avtor
sreda, 19. november
Znameniti hranilnik v obliki ježka je lani dopolnil 50 let, letos pa v OTP banki praznujejo 100-letnico rojstva njegovega oblikovalca, legendarnega ustvarjalca in striparja Mikija Mustra. Znameniti slovenski ilustrator in stripar Miki Muster je Ježka oblikoval leta 1974 za mlade varčevalce nekdanje Jugobanke. Kot je pred leti povedal avtor, so skupaj z banko iskali simbolno […] The post Mustrov ikonični Ježek dobil novo podobo appeared first on Lokalec.si .
Nova knjiga avtorja akademika prof. dr. Boštjana Marka Turka »Jetniki svobode«, s podnaslovom Slovenci, Jugoslavija in oblast Osvobodilne fronte, je na predstavitvi 18. novembra 2025 v dvorani Antona Martina Slomška v Šentvidu pri Lukovici požela veliko zanimanja. Na povabilo domačina Janeza Cerarja in skupine občanov ter strank slovenske pomladi se je gost z veseljem odzval … The post Predstavitev knjige Jetniki svobode pritegnila številne poslušalce v Šentvidu pri Lukovici appeared first on domžalec.si .
V Mengšu predstavitev nove knjige Jožeta Biščaka
V sredo, 19. novembra, bo Jože Biščak, voditelj oddaje Večer v Kavarni Hayek na Nova24TV in avtor istoimenskega bloga, ob 19. uri v Župnijskem domu v Mengšu predstavil svojo novo knjigo Razbito okno.
V knjigi avtor piše o izgubljeni ekonomski svo...
Pevec Luka Sešek je razkril, da bo nastopal brez Ansambla Saša Avsenika. Kaj to pomeni? Priljubljeni slovenski glasbenik Luka Sešek je ponovno razveselil svoje številne oboževalce. Izdal je novo samostojno pesem, ki nosi naslov Lanski sneg. Avtorja besedila sta Luka Sešek in Damjan Jovič. Pesem in videospot, ki ju je Sešek poslal v svet, sta […]
Benedict Cumberbatch v družinski drami in psihološki grozljivki hkrati
Gre za adaptacijo kratkega romana avtorja Maxa Porterja.
torek, 18. november
Med gledanjem nogometne tekme, ko igra najljubša ekipa, so pri najbolj zagrizenih in vnetih navijačih opazili določeno raven močne možganske aktivnosti. Podobni odzivi se pojavljajo tudi v drugih primerih "fanatizma", menijo avtorji študije, objavljene v reviji Združenja radiologov Severne Amerike, RSNA, s sedežem v Oak Brooku v ZDA.
Amazon predstavil umetno inteligentnega prevajalca knjig
Amazon bo avtorjem brezplačno ponudil AI storitev Kindle Translate.
ponedeljek, 17. november
Stavba Narodne in univerzitetne knjižnice nikogar ne pusti ravnodušnega – v opeki, kamnu in številnih simbolih se razkriva arhitektova pozornost do detajlov. Podobe v NUK-u nagovarjajo vsakega pozornega obiskovalca – in prav ta vizualni svet je izhodišče razstave, ki Jožeta Plečnika predstavlja kot grafičnega oblikovalca. Sporoča, da se njegova občutljivost za red, kompozicijo in simboliko ni izražala le v arhitekturi, temveč tudi v risbi, črki in tiskani podobi.
Arhitekt in publicist Andrej Hrausky je eden osrednjih poznavalcev slovenske arhitekture in Plečnikovega opusa. Kot dolgoletni vodja Arhitekturne galerije DESSA ter avtor številnih knjig in razstav o Jožetu Plečniku je s svojim delom pomembno prispeval k razumevanju njegove arhitekture. Tokrat se podpisuje pod razstavo FORMA PERENNIS: Jože Plečnik kot grafični oblikovalec, pripravljeno v sodelovanju z rokopisno zbirko in njenim skrbnikom mag. Marijanom Rupertom. Pridružili smo se strokovnemu vodenju po razstavi, po tem pa z...
Ježkova nagrada letos Dušanu Hrenu
Nagrado Franeta Milčinskega - Ježka za leto 2025 je prejel avtor, urednik, režiser in dolgoletni odgovorni urednik razvedrilnega programa TV Slovenija Dušan Hren. Kot piše v utemeljitvi, s svojo predanostjo, ljubeznijo, širino znanja in izkustev še danes predstavlja vzor in navdih mlajšim generacijam radijskih in televizijskih ustvarjalcev.
Kar nekaj filmov je, v katerih so avtorji glasbe poskrbeli, da so jo zaigrali na citre. Med najbolj poznanega zagotovo sodi film Cvetje v jeseni, kjer so v filmski glasbi Urbana Kodra imele pomembno vlogo in tako prispevale, da se je zanimanje za igranje citer povečalo. A ne mislite, da je domena igranja citer samo … The post Razredni nastop citrarjev Glasbene šole Domžale appeared first on domžalec.si .
Skrivnost nad Tošićevim Le Petit Cafejem in ljubljanska Rimska cesta under siege
Le Petit Cafe , bistro na Trgu francoske revolucije 4 , nedvomno sodi med najbolj znane (in privlačne) ljubljanske lokale, a tudi zato, ker je njegov lastnik Dragan Tošić , širši javnost poznan iz sodnega procesa Balkanski bojevnik - zaradi trgovanja z mamili in povezav s podzemljem bivše Jugoslavije . Prav tako je bilo nekaj časa razvpito eno od stanovanj nad tem lokalom, v lasti poslovneža Andreja Marčiča , med sago razvpitega ločevanja (leta 2021) od Eve Erjavec . No, pred nekaj meseci je v javnost prišla informacija (prvi jo je objavil avtor teh vrstic na svojem profilu X ), da se v Le Petit Cafeju dobivata ljubljanski župan Zoran Janković , ki je sicer precej povezan s Tošićem (nenazadnje, Janković je Tošića obiskal tudi v priporu), ter predsednik vlade in lider vladajoče Svobode Robert Golob , kar naj bi poleg posameznih Golobovih varnostnikov zmotilo tudi nekatere na policiji. Češ, gre za varnostni problem, saj ni ravno običajno, da premier neke države zahaja v lokale, ki se jih drži mafi
V Pomurju 1096 novih primerov, največ rakov kože, prostate in pljuč
Pozitivno je, so navedli avtorji letnega poročila o raku, da se preživetje slovenskih bolnikov s časom povečuje.
nedelja, 16. november
Na festival slovenskega šansona 2025 slavila zasedba Uglašeni
V Domu kulture Velenje je zazvenelo 11 izbranih skladb Festivala slovenskega šansona. Podeljena je bila tudi nagrada Franeta Milčinskega – Ježka, ki jo je prejel Dušan Hren. Prireditev so poslušalci lahko spremljali v neposrednem prenosu na Prvem programu Radia Slovenija, na Radiu Koper in Radiu Maribor. [caption id="attachment_47655" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Vita Mavrič[/caption] Na razpis je prispelo 57 novih skladb, med katerimi je strokovna komisija v sestavi Vita Mavrič, Rudi Pančur in Goran Dekleva izbrala enajst šansonov, ki so se tokrat predstavili na festivalskem odru. Enajst novih šansonov Za nagrade so se potegovali: Matjaž Romih s skladbo Hohštapler, Cafe Noisette s skladbo Soška, Ana Mezgec in Nakana s šansonom Parkiram, s skladbo Avtobus št. 6 je nastopila Saša Lešnjek. V izboru so bili tudi Nina Virant in skladba Vedno je pa tvoje lice, Urška Bergant in Zlati časi, Ana Maria Mitić z Odo vodovodarju in Žigan Kranjčan s šansonom Zrcalo. Zasedba Uglašeni se je predstavila s skladbo Zdaj je čas za naju dva, Primož Vidovič se je predstavil s skladbo Kruha in iger, Jure Ivanušič in Nordunk pa z Zrcalom družbe. Podeljene festivalske nagrade Na Festivalu slovenskega šansona so bile podeljene štiri festivalske nagrade, in sicer velika nagrada slovenski šanson 2025 za najboljši šanson v celoti, nagrada za najboljše besedilo, nagrada za najboljšo glasbo in nagrada za najbolj obetavnega mladega avtorja ali izvajalca. Nagrado za najboljši šanson v celoti je prejela skladba Zdaj je čas za naju dva v izvedbi Uglašenih. Nagrado za najboljše besedilo je prejel šanson Zrcalo, Žigana Krajnčana v izvedbi bratov Krajnčan. Nagrado za najboljšo glasbo je prejel šanson Parkiram, Ane Mezgec in Nakane. Nagrado za obetavno mlado izvajalko pa je prejela Saša Lešnjek, ki je zapela šanson Avtobus št. 6. [caption id="attachment_47653" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Nuša Ofentavšek in zasedba Uglašeni[/caption] [caption id="attachment_47649" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Brata Krajnčan[/caption] [caption id="attachment_47651" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Ana Mezgec in Nakana[/caption] [caption id="attachment_47650" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Saša Lešnjek[/caption] Kdo so zmagovalci - Uglašeni? Jedro zasedbe Uglašeni sestavljata klaviaturist, skladatelj in aranžer Matevž Goršič ter pisec besedil in vokalist Mihael Lajlar. Lajlar je do danes izdal tri pesniške zbirke, glasbeno pa ustvarja z vzdevkom Edenon. Oba avtorja sicer sodelujeta tudi pri ustvarjanju pesmi za otroke in mlade. Do danes sta izdala zbirko pesmi HALO?! Na preteklem Festivalu slovenskega šansona 2023 sta nastopila s skladbo Barve ulic (glej video spodaj), tokrat pa sta se vrnila z zasedbo, ki jo sestavljajo vokalistka Nuša Ofentavšek, basist Dušan Kneževič, kitarist Rok Lajlar in bobnar Urban Krč. https://www.youtube.com/watch?v=7bPUmbj4dqE&list=RD7bPUmbj4dqE&start_radio=1 V sklopu Festivala slovenskega šansona pa je bila podeljena tudi nagrada Franeta Milčinskega – Ježka. Žirija za podelitev nagrade ki so jo sestavljali Ana Duša – predsednica, Ana Jurc, Barbara Kapelj, Maja Kač, Ingrid Kovač Brus, Dajana Makovec, Simona Moličnik, Boštjan Narat in Janez Pirc se je odločila, da letošnjo nagrado Franeta Milčinskega – Ježka prejme Dušan Hren. [caption id="attachment_47646" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Dušan Hren[/caption] The post Na festival slovenskega šansona 2025 slavila zasedba Uglašeni appeared first on Evrovizija.com .
To je letošnji prejemnik Ježkove nagrade
Nagrado Franeta Milčinskega - Ježka za leto 2025 je prejel avtor, urednik, režiser in dolgoletni odgovorni urednik razvedrilnega programa TV Slovenija Dušan Hren. Kot piše v utemeljitvi, s svojo predanostjo, ljubeznijo, širino znanja in izkustev še danes
sobota, 15. november
Festival slovenskega šansona 2025: Kateri šanson bo najboljši?
Na to vprašanje bodo poskusili odgovoriti na Festivalu slovenskega šansona 2025, ki se bo zgodil v nedeljo, 16. novembra, s pričetkom ob 20. uri. Žal neposrednega televizijskega prenosa ne bo, tako da se lahko s klikom tukaj pridružite neposrednem radijskem in video prenosu na spletni strani Prvega programa Radia Slovenija . Glasbeni večer, ki se bo odvijal v Domu kulture Velenje, bosta letos povezovala Igor Velše in Višnja Fičor. Edinstven festival Tik pred pričetkom tega edinstvenega festivala, skozi katerega skozi zgodbe spregovorijo šansoni, smo se pogovarjali tako z Andrejem Prezljem , ki je glasbeni urednik na Prvem programu Radia Slovenija in urednik letošnjega festivala kot tudi z Matejem Jevniškom , ki je urednik glasbenega in razvedrilnega uredništva na Radiu Slovenija. [caption id="attachment_47621" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj" align="none" width="1000"] [/media-credit] Andrej Prezelj[/caption] Prvi program kot ambasador šansona Andrej, Slovenski šanson je festival z dolgo tradicijo in zelo posebnim značajem. Kako se danes, v času instantne pop kulture in hitrih digitalnih formatov, pripravlja festival, ki temelji na besedi, zgodbi in glasbeni interpretaciji? Drži. Začetki festivala segajo v leto 1984. To je bil še festival Jugoslovanskega šansona pod vodstvom Bojana Adamiča. Festival je nekako zamrl potem leta 1990. Na Prvem programu je prišlo do obuditve festivala nato leta 2001 in je potekal vse do leta 2013. Po desetletnem premoru pa smo se na Prvem programu Radia Slovenija odločili, da je čas za obuditev festivala – saj smo opazili, da kar veliko slovenskih glasbenikov ustvarja v duhu šansona. Tako smo leta 2023 na razpis prejeli kar 66 skladb, letos 57 skladb. Kar seveda pomeni, da je zvrst šansona še vedno relevantna hkrati pa festival odpira vrata mlajši generaciji slovenskih šansonjerjev. Kot glasbeni urednik Prvega programa Radia Slovenija imate edinstven vpogled v razvoj domače glasbene scene. Kje danes vidite šanson? Upam trditi, da je Prvi program nekakšen ambasador šansona – šansone lahko slišite v naših glasbenih izborih, šansonjerji nastopajo tudi v oddaji Prva vrsta, kolegica Teja Klobčar pogosto v oddaji Pesem v žepu naredi daljšo recenzijo albumov in pogovore s šansonjerji. Prvi program Radia Slovenija ima posebno poslanstvo – negovati slovensko besedo in glasbo. Kaj vam osebno pomeni, da se festival odvija prav pod okriljem radia, in kako se ekipa programsko in produkcijsko vključuje v ta proces? Radio je odličen medij za festival; radijski eter doseže tiste nekoliko starejše poslušalce, kot verjetno tudi poslušalke in poslušalce srednjih let, sploh tiste, ki se peljejo v avtomobilu, hkrati pa mlajši poslušalci izvejo informacije tudi preko naših socialnih medijev ali portala MMC. Kot urednik festivala imam prste povsod, saj je nujno, da ima en človek pregled vseh segmentov festivala tudi če katerega ne pokriva – tako sem zadolžen za komunikacijo z glasbeniki, organizacijo tonskih vaj, zbiram tehnične rajderje za našo produkcijsko ekipo, pišem sporočila za javnost, kakor tudi spremno besedilo za glasbeno izdajo šansonov. Sem tudi nekakšen vezni člen med glasbeniki in našo produkcijsko ekipo, če pride do kakršnih koli sprememb to seveda obvestim obe strani. Publika šansona je pogosto opisana kot zahtevna, zrela, a tudi hvaležna. Kako danes poslušalci sprejemajo tovrstne festivale in ali opažate, da se zanimanje za šanson med mlajšimi generacijami morda znova prebuja? Če sklepam po koncertu Hostnika in Krečiča, ki se je zgodil 25. oktobra, je bilo med poslušalci kar nekaj mladih obrazov. Ali bo veliko mladih na sklepnem večeru Festivala slovenskega šansona, nimam podatka. Vem, pa da karte za šanson kar hitro kopnijo, tako da pričakujem precej napolnjeno dvorano. [caption id="attachment_47622" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj" align="none" width="1000"] [/media-credit] Matej Jevnišek[/caption] Sodobni trubadurji Matej, kot glasbeni urednik nosite pomemben del odgovornosti za umetniško in programsko podobo festivala. Kako ste se lotili izbora in koncepta – kaj je bil vaš glavni kriterij pri sestavljanju letošnjega programa? Glede na to, da je festival tekmovalnega značaja težko govorimo o konceptu, vsaj v začetkih. Koncept se pravzaprav izoblikuje kasneje, s prijavljenimi skladbami prek razpisa, nato izbora strokovne komisije in šele nato lahko začnemo govoriti o obrisih koncepta. Če govoriva o krovnem konceptu ozirom kriterijih, pa šanson že sam po sebi nastane kot pesniški »izbruh« v povezavi z glasbo. Besedilo je tisto, ki mora imeti umetniško vrednost. Seveda tudi muzika nosi svoj del te odgovornosti. Festival Slovenski šanson ima svojo tradicijo, a tudi svojo občinstvo, ki pričakuje presežek – tako v besedilu kot v interpretaciji. Kako težko je danes najti avtentične ustvarjalce, ki še znajo pripovedovati zgodbe skozi pesem? O tem bi lahko razglabljali zelo široko, od krize vrednot do individualizma in skorajda čustvene otopelosti sodobnega človeka. Šanson se mora roditi iz osebne izkušnje, iz krika, kritike, poteptanosti, krize … a vse to mora avtor občutiti na lastni koži. Zato da se izpove, da zadrhti njegova duša, se na odru da poslušalkam in poslušalcem. In nato mu verjamemo, ko se naježi koža, ko ga razumemo in se lahko poistovetimo z njegovo pripovedjo. Gre za sodobne trubadurje. In so, še vedno so med nami, kot boste lahko slišali in doživeli muziko na lastni koži. Z uredniškega vidika – kaj pomeni priprava takšnega festivala za Radio Slovenija? Predvsem v prvi vrsti izpolnjevanje poslanstva za nekomercialne in nišne vsebine. Šanson sam zase težko preživi nekje zunaj, naše poslušalstvo je v zadnjih letih malo zatavalo v nenavadne okuse in trivialnost. Ravno zato pa je tukaj javni servis nacionalnega medija, da kljub vsemu postavlja smernice in pokaže, da je tukaj še kaj drugega od enostavnih glasbenih in besednih vzorcev. Nacionalni medij ne sme nikoli pozabiti na svojo izobraževalno vlogo, ki sploh ni tako minorna. Že glasbeni uredniki nosimo pomembno nalogo v zadovoljevanju zelo širokih glasbenih okusov in moramo krmariti med željami in našo lastno estetiko. Verjemite, ni enostavno. Je pa tako, da če nacionalni medij ne bo poskrbel za otroško, mladinsko, ljudsko, zborovsko, glasbo pihalnih orkestrov in godb ter šanson, nihče ne bo. Kljub vsemu mi letno na terenu in v naših studiih posnamemo ter arhiviramo ogromno koncertov, ki se nato predvajajo v etru nacionalnega medija. Če mi tega ne naredimo, potem vseh teh glasbenih vsebin ni. Prav tako je s projekti, kot je Festival slovenskega šansona. So sicer velik organizacijski in finančni zalogaj a ravno za to smo tukaj. Kaj bomo pustili zanamcem, je naša odgovornost. Upam, da ne praznih arhivov. Na tem mestu se moram zahvaliti Festivalu Velenje, ki je z nami vstopil v koprodukcijo in je na lokalni ravni izpeljal svojo nalogo več kot odlično. Nič ni samoumevno, tudi interes za nišne vsebine ne. Tega se moramo zavedati. Če bi morali opisati letošnji festival v treh besedah – katere bi izbrali? Drzen, sodoben in strasten. Šanson je glasbeni izraz, ki izhaja iz francoske tradicije in označuje pesem z izrazito literarno vsebino. Gre za intimno, pogosto pripovedno pesem, ki združuje poetičen besedilo z občutljivo, minimalistično glasbeno spremljavo, običajno kitaro ali klavirjem. V središču šansona je zgodba ali čustvo, pogosto melanholično, nostalgično ali refleksivno, pri čemer izvajalec poudarja interpretacijo in besedilno izražanje bolj kot tehnično virtuoznost. Klasični primeri prihajajo iz Francije, a žanr je vplival tudi na glasbeno sceno drugod po svetu. Slovenski šanson 2025 Na festivalskem odru se bo v tokratni ediciji predstavilo enajst izbranih zasedb - pisana bera tako izvajalsko in glasbeno, tudi tematsko. Ton glasbenega večera bo, kot se za šanson leta 2025 spodobi, poetično klasičen in sodoben. Po odpetih tekmovalnih skladbah bo tričlanska strokovna komisija na prireditvi podelila nagrado za najboljše besedilo, najboljšo glasbo, nagrado za obetavnega mladega avtorja ali izvajalca ter veliko nagrado slovenski šanson 2025 za najboljši šanson v celoti. Na tekmovalnem odru se bodo predstavili (celotno predstavitev tekmovalcev si lahko ogledate tukaj ): 1. Matjaž Romih – Hohštapler 2. Café Noisette – Soška 3. Ana Mezgec in Nakána – Parkiram 4. Saša Lešnjek – Avtobus št. 6 5. Nina Virant – Vedno je pa tvoje lice 6. Urška Bergant – Zlati časi 7. Ana Maria Mitić – Oda vodovodarju 8. Žigan Krajnčan – Zrcalo 9. Nuša Ofentavšek (Uglašeni) – Zdaj je čas za naju dva 10. Primož Vidovič – Kruha in iger 11. Jure Ivanušič & Nordunk – Zrcalo družbe [caption id="attachment_38130" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Leta 2023 je slavil Tomaž Hostnik (Dekle iz zlatih sanj).[/caption] Posebna nagrada Na Festivalu Slovenskega šansona bodo podelili tudi nagrado Franeta Milčinskega - Ježka, ki bo letos podeljena že sedemintridesetič. Kdo bo prejemnik bo znan v nedeljo zvečer ... Dosedanji nagrajenci pa so: Marjan Marinc, Bojan Adamič, Srečko Golob, Urban Koder, Iztok Mlakar, Mojmir Sepe, Ervin Fritz, Jani Kovačič, Tomaž Pengov, Pavel Lužan, Gojmir Lešnjak, Vita Mavrič, Zlatko Šugman, Jure Ivanušič, Črt Škodlar, Nataša Tič Ralijan, Andrej Rozman Roza, Sašo Hribar, Kolektiv Narobov, Adi Smolar, Tone Partljič (za življenjsko delo), Lado Leskovar, Vinko Möderndorfer, Barbara Cerar, Tone Fornezzi - Tof (za življenjsko delo), Tilen Artač, Toni Gašperič, Marko Radmilović, Ljerka Belak, Desa Muck, Drago Mislej - Mef, Zoran Predin, Jurij Souček (za življenjsko delo), Marko Brecelj, Vlado Kreslin, Svetlana Makarovič, Vlado Poredoš, Tomaž Domicelj in Sašo Hribar (posthumno) ter Boris Cavazza. The post Festival slovenskega šansona 2025: Kateri šanson bo najboljši? appeared first on Evrovizija.com .
Piše: C. R. VSO Celje organizira Domoljubni večer z Borutom Korunom s predstavitvijo knjige »Slovenci: naši davni predniki«, ki bo v torek 18. novembra 2025 ob 18.00 uri v centru Don Bosco v Celju. Potekal bo pogovor o knjigi in stanju slovenstva nekoč in danes, gost bo Borut Korun, avtor knjige in publicist ter svetovni […] The post (PREJELI SMO) Domoljubni večer z Borutom Korunom v Celju appeared first on Demokracija .
Ironija usode: preiskovalec Trumpa zdaj sam v središču afere Epstein
V ZDA vre zaradi nepričakovanega političnega pretresa. Michael Wolff, avtor razvpitih knjig o Donaldu Trumpu in človek, ki je želel z odmevno tožbo razkriti Trumpove povezave s spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom, se je čez noč znašel v povsem
Ironija usode: preiskovalec Trumpa zdaj sam v središču afere Epstein
V ZDA vre zaradi nepričakovanega političnega pretresa. Michael Wolff, avtor razvpitih knjig o Donaldu Trumpu in človek, ki je želel z odmevno tožbo razkriti Trumpove povezave s spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom, se je čez noč znašel v povsem novi vlogi. Demokrati v kongresu so namreč objavili e-poštna sporočila, ki Wolffa kažejo v presenetljivo drugačni luči, kot jo je želel ustvariti sam.
Pri založbi Miš so na knjižne police dodali roman Vinka Möderndorferja Vanja: Kratek roman o predolgem življenju, Mestno gledališče ljubljansko je izdalo publikacijo o pogovorih o gledališki režiji Urjenja v nestrinjanju avtorjev Tery Žeželj in Jake Smerkolja Simonetija. Založba Sodobnost pa je izdala knjigo za otroke Rjovenje Daniele Carucci.
petek, 14. november
»Tokratna razstava bo obiskovalcem poleg slik mojstra portretista Tadeja Žugmana postregla še z mnogimi vprašanji, na katera morda odgovoriva na pogovoru z avtorjem. Portret je od nekdaj zahteven slikarski ali kiparski izdelek, ki ni odvisen samo od obvladovanja veščine, temveč predvsem od razlogov za njegov nastanek in alikvotov, ki jih avtor vgradi v sicer hiperprepričljivo … The post Tadej Žugman »Podoba duše« odprtje razstave v Galeriji Domžale appeared first on domžalec.si .