Iskanje: besedila
petek, 21. november
Kumer na COP30: Osnutki zaključnih dokumentov premalo ambiciozni
Zadnji osnutki zaključnih dokumentov na COP30 so premalo ambiciozni, zato jih države EU ne moremo podpreti, je v odzivu na vsebino besedil, ki jih je danes posredovalo brazilsko predsedstvo, povedal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.
Bodo nova EBU pravila spremenila potek Evrovizije?
Tik pred skupščino Evropske radiodifuzne zveze, ki je planirana za 4. in 5. decembra 2025, EBU napoveduje več sprememb na Pesmi Evrovizije 2026, predvsem kar se tiče glasovanja, ki je že dlje časa kamen spotike. Zveza EBU ob tem poudarja, da vsi ti novi ukrepi temeljijo na obsežnih posvetovanjih s članicami, prav tako pa krepijo zaupanje v največji svetovni glasbeni dogodek. [caption id="attachment_15078" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Torsten Munk" align="none" width="1000"] [/media-credit] ESC izbor 2026 bo potekal v areni Stadthalle.[/caption] "Poslušali smo in ukrepali" Kaj je torej novega? Kakšne so spremembe? Kaj sporoča EBU? Pojdimo po vrsti ... Neodvisni svetovalec, ki ga je pooblastil izvršni odbor EBU, je opravil poglobljen pregled sodelovanja, poleg tega je tesno sodeloval z generalnimi direktorji sodelujočih radiotelevizijskih hiš in drugimi organizatorji globalnih dogodkov. Njihova priporočila so bila skladna s povratnimi informacijami vodij delegacij in so podlaga za ukrepe za nadaljnjo krepitev glede glasovanja na evrovizijskem tekmovanju. "Poslušali smo in ukrepali," je ob predstavitvi dejal Martin Green , direktor Pesmi Evrovizije. In nadaljeval: "Nevtralnost in integriteta evrovizijskega tekmovanja sta za EBU, njene člane in vse naše občinstvo izjemnega pomena. Ključno je, da zaščitimo poštenost tekmovanja. Zato smo naredili jasne in odločne ukrepe, da zagotovimo, da tekmovanje ostane praznik glasbe in enotnosti. Ne nazadnje pa mora evrovizijsko tekmovanje ostati nevtralen prostor in se ne sme zlorabljati. Martin Green je v sporočilu za javnost še sporočil, da bodo v zvezi EBU okrepili nadzor nad obstoječimi pravili, in sicer da bi preprečili kakršno koli zlorabo tekmovanja, na primer z besedili skladb. "Prav tako bomo tesno sodelovali s članicami zveze, da bi na ta način zagotovili, da v celoti razumejo in so tudi odgovorni za spoštovanje pravil in vrednot, ki opredeljujejo evrovizijsko tekmovanje v pesmi." [caption id="attachment_42676" align="alignnone" width="1024"][media-credit name="Foto: EBU" align="none" width="1024"] [/media-credit] Martin Green, direktor Evrovizije[/caption] Ključne spremembe 1. Promocija Navodila za glasovanje in kodeks ravnanja za tekmovanje, ki jih morajo upoštevati vse sodelujoče radiotelevizijske postaje, bodo po novem poostrena, in sicer da bi tekmovanje še bolje zaščitili pred poskusi nepoštenega vplivanja na glasovanje. Posodobljena navodila za glasovanje podpirajo ustrezno promocijo izvajalcev in njihovih pesmi (kar je pomemben del profesionalne glasbene industrije), vendar "odvračajo od nesorazmernih promocijskih kampanj … zlasti kadar jih izvajajo ali podpirajo tretje osebe, vključno z vladami ali vladnimi agencijami." S odelujoči radiotelevizijski hiši in izvajalcem tako ni dovoljeno aktivno sodelovati v promocijskih kampanjah tretjih oseb, ki bi lahko vplivale na izid glasovanja, jih omogočati ali prispevati k njim. Kot je opisano v posodobljenem kodeksu ravnanja, bodo vsi poskusi neupravičenega vplivanja na rezultate privedli do sankcij. Tega se je v preteklosti posluževal predvsem Izrael, ki je na vse možne načine promoviral svoje predstavnike. 2. Omejeno število glasov V okviru letnega pregleda glasovanja so bile v sistemu uvedene spremembe, ki spodbujajo sodelovanje občinstva. Za ervovizijsko tekmovanje v letu 2026 bo največje število glasov na plačilni način (splet, SMS ali telefonski klic) zmanjšano z 20 na 10. 3. Stroka se vrača v oba predizbora Žirije glasbenih strokovnjakov se bodo prvič po letu 2022 vrnile v oba polfinala, kar bo ustvarilo približno 50/50 razdelitev med glasovi žirije in občinstva, enako kot v velikem finalu. Namen te spremembe je, tako EBU, spodbuditi optimalno glasbeno ravnovesje in raznolikost pesmi, ki se uvrstijo v veliki finale, s čimer se zagotovi, da se poleg tistih, ki so priljubljene med občinstvom, prepoznajo tudi visokokakovostni prispevki s široko umetniško vrednostjo. Število žirantov se bo povečalo s 5 na 7. Razpon, med katerimi bodo lahko izbirali žirante, pa se bo razširil na glasbene novinarje in kritike, glasbene učitelje, ustvarjalne strokovnjake, kot so koreografi in gledališki režiserji, ter izkušene osebnosti glasbene industrije. Da bi tekmovanje odražalo privlačnost za mlajše občinstvo, bo vsaka žirija zdaj vključevala vsaj dva žiranta, stara od 18 do 25 let. Vsi žiranti bodo morali podpisati formalno izjavo, s katero bodo potrdili, da bodo glasovali neodvisno in nepristransko, da se pred tekmovanjem ne bodo usklajevali z drugimi žiranti in da bodo pozorni na uporabo družbenih medijev, torej da svojih preferenc ne bodo delili na spletu pred zaključkom tekmovanja. [caption id="attachment_10046" align="alignnone" width="856"][media-credit name="Foto: EBU" align="none" width="856"] [/media-credit] Strokovne komisije ne bodo več petčlanske, ampak sedemčlanske.[/caption] 4. Izboljšani tehnični zaščitni ukrepi EBU še naprej tesno sodeloval s svojim glasovalnim partnerjem Once, in sicerz razlogom, da bi razširil napredne varnostne sisteme tekmovanja, ki odkrivajo in preprečujejo goljufive ali usklajene glasovalne dejavnosti, ter okrepil spremljanje sumljivih vzorcev, da bi ohranil zaupanje v rezultate glasovanja občinstva. "Ti ukrepi so zasnovani tako, da usmerjajo pozornost tja, kamor je potrebna – na glasbo, ustvarjalnost in povezavanje,« je dejal Martin Green, ki je ob tem dodal, da bodo te spremembe pomagale zagotoviti močnejše zaščitne ukrepe in povečale angažiranost, tako da bodo lahko oboževalci prepričani, da vsak glas šteje in da je vsak glas slišan." "Evrovizijsko tekmovanje mora vedno ostati prostor, kjer je glasba v središču pozornosti in kjer še naprej 'Združeni v glasbo' (United By Music)." Martin Green Pravila je že odobrila referenčna skupina Vse posodobitve pravil je že odobrila referenčna skupina. Gre za upravni organ, ki zastopa vse sodelujoče radiotelevizije. Njihov vpliv bo po tekmovanju leta 2026 v celoti pregledan, z namenom, da bi se lahko v prihodnosti še izboljšal. [caption id="attachment_46863" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] ESC 2026 se bo zgodil 12., 14. in 16. maja 2026.[/caption] Generalna skupščina EBU Članice zveze EBU se bodo 4. in 5. decembra sestale na generalni skupščini EBU. Takrat bodo pozvane, da preučijo ta sveženj ukrepov ter se nato odločijo, ali so tu ukrepi zadostni za odpravo njihovih pomislekov, ne da bi morali glasovati o kakršnem koli sodelovanju. Po generalni skupščini bo EBU s članicami zveze opravil še morebitne dodatne pogovore. Celoten seznam sodelujočih radiotelevizij na Pesmi Evrovizije 2026 bo nato razkrit še pred božičem. Takrat bo tudi uradno znano, ali bo Slovenija zraven. [poll id="110"] The post Bodo nova EBU pravila spremenila potek Evrovizije? appeared first on Evrovizija.com .
četrtek, 20. november
Po festivalskem škandalu izbrali nov najboljši šanson
Po tem, ko se je Prvi program Radia Slovenija kot organizator Festivala odločil, da zaradi kršitve razpisnih pogojev odvzame sprva dodeljeno veliko nagrado za najboljši šanson v celoti , je strokovna žirija v zasedbi Vita Mavrič, Rudi Pančur in Vlado Žabot vnovič pretresla devet tekmovalnih skladb in kot najboljšo izbrala skladbo Zrcalo družbe, ki jo podpisuje in izvaja Jure Ivanušič skupaj z zasedbo NORDunk. Kot je ob tem v imenu komisije pojasnila njena predsednica Vita Mavrič jih je pri zmagovalni skladbi najbolj prepričala intepretacijska kredibilnost slišanega. »Jure Ivanušič je s svojo skladbo in nastopom izkazal tehnično obvladovanje besedila, igralski distancirani humor, precizno artikulacijo, dramaturško premišljeno gradnjo ter glasbeno izrazno širino.« [caption id="attachment_47711" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Jure Ivanušič in NORDunk[/caption] Velika nagrada za najboljši šanson v celoti bo podeljena 2. decembra ob 12. uri v studiu 26 Radia Slovenija, neposredno pred oddajo Prva vrsta. Festivalske nagrade 2025 Festival slovenskega šansona v izvedbi Prvega programa Radia Slovenija je potekal 16. novembra v Velenju . Na letošnjem Festivalu so bile sicer podeljene tudi preostale nagrade strokovne žirije. Nagrado za najboljše besedilo je prejel šanson Zrcalo Žigana Krajnčana v izvedbi bratov Krajnčan, nagrado za najboljšo glasbo šanson Parkiram v izvedbi Ane Mezgec in Nakane, nagrado za obetavno mlado izvajalko pa Saša Lešnjek, ki je zapela šanson Avtobus št. 6. [caption id="attachment_47713" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Jure Ivanušič in NORDunk[/caption] The post Po festivalskem škandalu izbrali nov najboljši šanson appeared first on Evrovizija.com .
sreda, 19. november
Alex Volasko doživel nočno moro zaradi prevelikih pričakovanj
Alex Volasko , ki ga slovenska javnost pozna po uspešnicah, kot so Zvezdogleda, Če pomlad nikoli več ne pride, Življenja pomen, Zatišje tik pred izdajo novega, že petega studijskega albuma, izdaja nov singel Ognjemet, s katerim odpira novo poglavje v svojem ustvarjanju. [caption id="attachment_47690" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Rok Deželak" align="none" width="1000"] [/media-credit] Alex Volasko[/caption] Vrnitev k živahnim, bendovskim koreninam Z novim projektom se Alex Volasko vrača k svojim bolj energičnim, bendovskim koreninam, kjer se čuti pristnost žive izvedbe, svežino spontanosti in močan občutek skupinske energije. Po prejšnjem, introspektivnem albumu Zvezdogleda, ki je raziskoval zvezdne poti, notranji svet in duhovno refleksijo, je Ognjemet njegov povratek k zemeljskosti – med ljudi, odnose in realne čustvene izzive. V besedilu skladbe Ognjemet na pristen in rahlo satiričen način opisuje nočno moro prevelikih pričakovanj v odnosih, ki lahko uničijo še tako trdno vez. Ne glede na to, ali gre za ljubezensko ali prijateljsko razmerje – ko pričakovanja presežejo realnost, slej ko prej pride do razočaranja in čustvene eksplozije. "Včasih je bolje reči hvala in nasvidenje, preden odnosi postanejo prava emocionalna detonacija," pravi Alex s hudomušnim nasmehom. [caption id="attachment_47692" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Rok Deželak" align="none" width="1000"] [/media-credit] Alex Volasko[/caption] "Sam se vedno navdušujem med iskrami, saj lahko ravno one najmočneje prižgejo luč sredi temne noči. Kdor ne spoštuje iskre, si ognjemeta ne zasluži. Ognjemet je prispodoba za nekaj nadnaravnega, prekrasnega, a kratkotrajnega in nekontroliranega – pa še zelo se lahko opečeš. Če obdržiš iskrice, pa boš celo življenje lahko užival v njihovi lepoti." Alex Volasko Videozgodba Zgodba pesmi Ognjemet je v videospotu predstavljena skozi karting dirko, metaforo nenehne "bitke med spoloma", kjer se oba protagonista borita za prevlado, a se na koncu zavedata, da je resnična zmaga v spoštovanju in ravnotežju. Režijo je prevzel Perica Rai, eden najvidnejših slovenskih režiserjev zadnjih let, podpisan tudi pod uspešni film Pa tako lep dan je bil s Katarino Čas v glavni vlogi. V glavni vlogi spota se pojavita Katalina Simonič, prva spremljevalka Miss Universe 2025, in Mattia Rutar, znan iz šova Kmetija ter kot nekdanji kandidat za Mister Slovenije. Ducat novih skladb Na novem Alexovem albumu Ognjemet, že petem v njegovi karieri, bo 12 novih skladb, slogovno zelo raznolikih, a povezanih s skupno nitjo – bendovskim zvokom, sodobno produkcijo in besedili, ki se poigravajo s človekovo notranjostjo, odnosi, generacijskimi izzivi ter trenutnimi družbenimi napetostmi. Alex s tem projektom napoveduje najbolj energičen, iskren in suveren album doslej – pravi ognjemet emocij, zvoka in navdiha. [caption id="attachment_47691" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Rok Deželak" align="none" width="1000"] [/media-credit] Alex Volasko[/caption] The post Alex Volasko doživel nočno moro zaradi prevelikih pričakovanj appeared first on Evrovizija.com .
Podelili prvo nagrado kritiška ost za najboljše literarnokritiško besedilo
Matjaž Zorec je prvi prejemnik nagrade kritiška ost, ki jo je za najboljše literarnokritiško besedilo preteklega leta ustanovilo Društvo slovenskih li
Matjaž Zorec je prvi prejemnik nagrade kritiška ost, ki jo je za najboljše literarnokritiško besedilo preteklega leta ustanovilo Društvo slovenskih literarnih kritikov. Podelili so mu jo v torek za besedilo Kaj zmore jezik, v katerem je obravnaval pesniško zbirko Jesenožki Andreje Štepec. Njegova kritika je bila objavljena v reviji Literatura.
Pevec Luka Sešek je razkril, da bo nastopal brez Ansambla Saša Avsenika. Kaj to pomeni? Priljubljeni slovenski glasbenik Luka Sešek je ponovno razveselil svoje številne oboževalce. Izdal je novo samostojno pesem, ki nosi naslov Lanski sneg. Avtorja besedila sta Luka Sešek in Damjan Jovič. Pesem in videospot, ki ju je Sešek poslal v svet, sta […]
torek, 18. november
To prinaša včeraj sprejeti Šutarjev zakon (SEZNAM)
Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti oziroma t. i. Šutarjev zakon, ki ga je sprejel DZ po nujnem postopku, so poslanci med zakonodajnim postopkom dopolnjevali in spreminjali. STA objavlja posodobljeni seznam ključnih ukrepov, ki posegajo
DZ je z 59 glasovi za in štirim proti sprejel predlog zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, t. i. Šutarjev zakon. Podprli so ga poslanci koalicijskih Svobode in SD ter del opozicijskih SDS in NSi. Besedilo so sicer spremenili z več dopolnili, ki so jih sprejeli na predlog poslancev Svobode in SD. Zakon […] The post Po burni razpravi potrdili Šutarjev zakon appeared first on Lokalec.si .
ponedeljek, 17. november
Gaza / Vsakdanji boj, življenje in umetnost
V Hrvaškem šolskem muzeju v Zagrebu so v ponedeljek odprli potujočo razstavo Palestinskega muzeja v Ramali Gaza Remains the Story. Postavitev prinaša besedila, risbe in fotografije, ki pričajo o vsakdanjem boju, življenju in umetnosti Gaze. Razstavljeno gradivo je v angleščini.
nedelja, 16. november
Na festival slovenskega šansona 2025 slavila zasedba Uglašeni
V Domu kulture Velenje je zazvenelo 11 izbranih skladb Festivala slovenskega šansona. Podeljena je bila tudi nagrada Franeta Milčinskega – Ježka, ki jo je prejel Dušan Hren. Prireditev so poslušalci lahko spremljali v neposrednem prenosu na Prvem programu Radia Slovenija, na Radiu Koper in Radiu Maribor. [caption id="attachment_47655" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Vita Mavrič[/caption] Na razpis je prispelo 57 novih skladb, med katerimi je strokovna komisija v sestavi Vita Mavrič, Rudi Pančur in Goran Dekleva izbrala enajst šansonov, ki so se tokrat predstavili na festivalskem odru. Enajst novih šansonov Za nagrade so se potegovali: Matjaž Romih s skladbo Hohštapler, Cafe Noisette s skladbo Soška, Ana Mezgec in Nakana s šansonom Parkiram, s skladbo Avtobus št. 6 je nastopila Saša Lešnjek. V izboru so bili tudi Nina Virant in skladba Vedno je pa tvoje lice, Urška Bergant in Zlati časi, Ana Maria Mitić z Odo vodovodarju in Žigan Kranjčan s šansonom Zrcalo. Zasedba Uglašeni se je predstavila s skladbo Zdaj je čas za naju dva, Primož Vidovič se je predstavil s skladbo Kruha in iger, Jure Ivanušič in Nordunk pa z Zrcalom družbe. Podeljene festivalske nagrade Na Festivalu slovenskega šansona so bile podeljene štiri festivalske nagrade, in sicer velika nagrada slovenski šanson 2025 za najboljši šanson v celoti, nagrada za najboljše besedilo, nagrada za najboljšo glasbo in nagrada za najbolj obetavnega mladega avtorja ali izvajalca. Nagrado za najboljši šanson v celoti je prejela skladba Zdaj je čas za naju dva v izvedbi Uglašenih. Nagrado za najboljše besedilo je prejel šanson Zrcalo, Žigana Krajnčana v izvedbi bratov Krajnčan. Nagrado za najboljšo glasbo je prejel šanson Parkiram, Ane Mezgec in Nakane. Nagrado za obetavno mlado izvajalko pa je prejela Saša Lešnjek, ki je zapela šanson Avtobus št. 6. [caption id="attachment_47653" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Nuša Ofentavšek in zasedba Uglašeni[/caption] [caption id="attachment_47649" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Brata Krajnčan[/caption] [caption id="attachment_47651" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Ana Mezgec in Nakana[/caption] [caption id="attachment_47650" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Saša Lešnjek[/caption] Kdo so zmagovalci - Uglašeni? Jedro zasedbe Uglašeni sestavljata klaviaturist, skladatelj in aranžer Matevž Goršič ter pisec besedil in vokalist Mihael Lajlar. Lajlar je do danes izdal tri pesniške zbirke, glasbeno pa ustvarja z vzdevkom Edenon. Oba avtorja sicer sodelujeta tudi pri ustvarjanju pesmi za otroke in mlade. Do danes sta izdala zbirko pesmi HALO?! Na preteklem Festivalu slovenskega šansona 2023 sta nastopila s skladbo Barve ulic (glej video spodaj), tokrat pa sta se vrnila z zasedbo, ki jo sestavljajo vokalistka Nuša Ofentavšek, basist Dušan Kneževič, kitarist Rok Lajlar in bobnar Urban Krč. https://www.youtube.com/watch?v=7bPUmbj4dqE&list=RD7bPUmbj4dqE&start_radio=1 V sklopu Festivala slovenskega šansona pa je bila podeljena tudi nagrada Franeta Milčinskega – Ježka. Žirija za podelitev nagrade ki so jo sestavljali Ana Duša – predsednica, Ana Jurc, Barbara Kapelj, Maja Kač, Ingrid Kovač Brus, Dajana Makovec, Simona Moličnik, Boštjan Narat in Janez Pirc se je odločila, da letošnjo nagrado Franeta Milčinskega – Ježka prejme Dušan Hren. [caption id="attachment_47646" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Dušan Hren[/caption] The post Na festival slovenskega šansona 2025 slavila zasedba Uglašeni appeared first on Evrovizija.com .
Laži zakona o asistiranem samomoru: ukrojena smrt brez sledi
Ta zakon ni altruistična pomoč, ampak spretno prikrit mehanizem za legalizacijo usmrtitev. Pobudniki so v zakonsko besedilo vgradili številne trike: uradni vzrok smrti se obvezno prikriva kot “naravna smrt”, resnica pa se zakoplje v arhive...
Brata Žigan in Kristijan Krajnčan znova združila moči
Brata Žigan in Kristijan Krajnčan po Snežinkah Pepela zdaj predstavljata še skladbo A palm for you. "Skladbo sem napisal za svoj sprejemni izpit za pisanje filmske glasbe na Amsterdamskem konservatoriju. Napisana je bila za solo klavir, kot počasen, otožen valček o nekom, ki potrebuje dlan drugega človeškega bitja," je v uvodu povedal Kristijan Krajnčan. https://www.youtube.com/watch?v=cobXs1Dma0w&list=RDcobXs1Dma0w&start_radio=1 Ekstremna razlika v dinamiki in instrumentaciji Ob tem nas je seveda zanimalo, kako je potemtakem prišlo do ponovnega sodelovanja z bratom? "Ko sva z Žiganom začela koncertirati, sem se spomnil na to skladbo. Moja žena Tsarina je napisala besedilo in pomen skladbe pretvorila v to, da dlan podaš sam sebi. Všeč mi je ekstremna razlika v dinamiki in instrumentaciji, ki sva jo posnela za prihajajoči album," je pojasnil Kristijan. Kako pa o sodelovanju in pesmi razmišlja Žigan Krajnčan? "Komad mi pomeni točno to kar govori refren besedila: can i promise love to my soul, in a rotten glow of the morrow? Lahko obljubim ljubezen svoji duši v gnilem siju jutrjišnjega dne? S tem se tudi sam borim. Živimo v okolju, ki je res odmaknjen od narave in s tem sem tudi jaz odmaknjen od nje. Moram se ji konstantno približevati, kajti strah me je da me zapusti. Človek lahko hudo zboli če je odmaknjen od narave. Kdaj mam občutek da je svet bolan in da smo vsi malo bolni z njim," je zakjućil Žigan. [caption id="attachment_47638" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Nika Records" align="none" width="1000"] [/media-credit] Kristijan in Žigan Krajnčan[/caption] The post Brata Žigan in Kristijan Krajnčan znova združila moči appeared first on Evrovizija.com .
Piše: Slovensko zdravniško društvo Spodnje besedilo je rezultat številnih posvetov slovenskih zdravnikov o poslanstvu zdravniškega poklica in o predlaganemu Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, zato ga želimo deliti s prebivalci RS Slovenije. Zapis je sinteza poziva Zdravniškega društva Maribor, ki ga je pripravila prim. Jelka Gorišek Reberšek in dr. Petra Goloba iz Odbora […] The post Zakonodajalec naj prednostno uzakoni paliativno oskrbo, šele nato naj prebivalcem ponuja pomoč pri končanju življenja appeared first on Demokracija .
sobota, 15. november
Festival slovenskega šansona 2025: Kateri šanson bo najboljši?
Na to vprašanje bodo poskusili odgovoriti na Festivalu slovenskega šansona 2025, ki se bo zgodil v nedeljo, 16. novembra, s pričetkom ob 20. uri. Žal neposrednega televizijskega prenosa ne bo, tako da se lahko s klikom tukaj pridružite neposrednem radijskem in video prenosu na spletni strani Prvega programa Radia Slovenija . Glasbeni večer, ki se bo odvijal v Domu kulture Velenje, bosta letos povezovala Igor Velše in Višnja Fičor. Edinstven festival Tik pred pričetkom tega edinstvenega festivala, skozi katerega skozi zgodbe spregovorijo šansoni, smo se pogovarjali tako z Andrejem Prezljem , ki je glasbeni urednik na Prvem programu Radia Slovenija in urednik letošnjega festivala kot tudi z Matejem Jevniškom , ki je urednik glasbenega in razvedrilnega uredništva na Radiu Slovenija. [caption id="attachment_47621" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj" align="none" width="1000"] [/media-credit] Andrej Prezelj[/caption] Prvi program kot ambasador šansona Andrej, Slovenski šanson je festival z dolgo tradicijo in zelo posebnim značajem. Kako se danes, v času instantne pop kulture in hitrih digitalnih formatov, pripravlja festival, ki temelji na besedi, zgodbi in glasbeni interpretaciji? Drži. Začetki festivala segajo v leto 1984. To je bil še festival Jugoslovanskega šansona pod vodstvom Bojana Adamiča. Festival je nekako zamrl potem leta 1990. Na Prvem programu je prišlo do obuditve festivala nato leta 2001 in je potekal vse do leta 2013. Po desetletnem premoru pa smo se na Prvem programu Radia Slovenija odločili, da je čas za obuditev festivala – saj smo opazili, da kar veliko slovenskih glasbenikov ustvarja v duhu šansona. Tako smo leta 2023 na razpis prejeli kar 66 skladb, letos 57 skladb. Kar seveda pomeni, da je zvrst šansona še vedno relevantna hkrati pa festival odpira vrata mlajši generaciji slovenskih šansonjerjev. Kot glasbeni urednik Prvega programa Radia Slovenija imate edinstven vpogled v razvoj domače glasbene scene. Kje danes vidite šanson? Upam trditi, da je Prvi program nekakšen ambasador šansona – šansone lahko slišite v naših glasbenih izborih, šansonjerji nastopajo tudi v oddaji Prva vrsta, kolegica Teja Klobčar pogosto v oddaji Pesem v žepu naredi daljšo recenzijo albumov in pogovore s šansonjerji. Prvi program Radia Slovenija ima posebno poslanstvo – negovati slovensko besedo in glasbo. Kaj vam osebno pomeni, da se festival odvija prav pod okriljem radia, in kako se ekipa programsko in produkcijsko vključuje v ta proces? Radio je odličen medij za festival; radijski eter doseže tiste nekoliko starejše poslušalce, kot verjetno tudi poslušalke in poslušalce srednjih let, sploh tiste, ki se peljejo v avtomobilu, hkrati pa mlajši poslušalci izvejo informacije tudi preko naših socialnih medijev ali portala MMC. Kot urednik festivala imam prste povsod, saj je nujno, da ima en človek pregled vseh segmentov festivala tudi če katerega ne pokriva – tako sem zadolžen za komunikacijo z glasbeniki, organizacijo tonskih vaj, zbiram tehnične rajderje za našo produkcijsko ekipo, pišem sporočila za javnost, kakor tudi spremno besedilo za glasbeno izdajo šansonov. Sem tudi nekakšen vezni člen med glasbeniki in našo produkcijsko ekipo, če pride do kakršnih koli sprememb to seveda obvestim obe strani. Publika šansona je pogosto opisana kot zahtevna, zrela, a tudi hvaležna. Kako danes poslušalci sprejemajo tovrstne festivale in ali opažate, da se zanimanje za šanson med mlajšimi generacijami morda znova prebuja? Če sklepam po koncertu Hostnika in Krečiča, ki se je zgodil 25. oktobra, je bilo med poslušalci kar nekaj mladih obrazov. Ali bo veliko mladih na sklepnem večeru Festivala slovenskega šansona, nimam podatka. Vem, pa da karte za šanson kar hitro kopnijo, tako da pričakujem precej napolnjeno dvorano. [caption id="attachment_47622" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj" align="none" width="1000"] [/media-credit] Matej Jevnišek[/caption] Sodobni trubadurji Matej, kot glasbeni urednik nosite pomemben del odgovornosti za umetniško in programsko podobo festivala. Kako ste se lotili izbora in koncepta – kaj je bil vaš glavni kriterij pri sestavljanju letošnjega programa? Glede na to, da je festival tekmovalnega značaja težko govorimo o konceptu, vsaj v začetkih. Koncept se pravzaprav izoblikuje kasneje, s prijavljenimi skladbami prek razpisa, nato izbora strokovne komisije in šele nato lahko začnemo govoriti o obrisih koncepta. Če govoriva o krovnem konceptu ozirom kriterijih, pa šanson že sam po sebi nastane kot pesniški »izbruh« v povezavi z glasbo. Besedilo je tisto, ki mora imeti umetniško vrednost. Seveda tudi muzika nosi svoj del te odgovornosti. Festival Slovenski šanson ima svojo tradicijo, a tudi svojo občinstvo, ki pričakuje presežek – tako v besedilu kot v interpretaciji. Kako težko je danes najti avtentične ustvarjalce, ki še znajo pripovedovati zgodbe skozi pesem? O tem bi lahko razglabljali zelo široko, od krize vrednot do individualizma in skorajda čustvene otopelosti sodobnega človeka. Šanson se mora roditi iz osebne izkušnje, iz krika, kritike, poteptanosti, krize … a vse to mora avtor občutiti na lastni koži. Zato da se izpove, da zadrhti njegova duša, se na odru da poslušalkam in poslušalcem. In nato mu verjamemo, ko se naježi koža, ko ga razumemo in se lahko poistovetimo z njegovo pripovedjo. Gre za sodobne trubadurje. In so, še vedno so med nami, kot boste lahko slišali in doživeli muziko na lastni koži. Z uredniškega vidika – kaj pomeni priprava takšnega festivala za Radio Slovenija? Predvsem v prvi vrsti izpolnjevanje poslanstva za nekomercialne in nišne vsebine. Šanson sam zase težko preživi nekje zunaj, naše poslušalstvo je v zadnjih letih malo zatavalo v nenavadne okuse in trivialnost. Ravno zato pa je tukaj javni servis nacionalnega medija, da kljub vsemu postavlja smernice in pokaže, da je tukaj še kaj drugega od enostavnih glasbenih in besednih vzorcev. Nacionalni medij ne sme nikoli pozabiti na svojo izobraževalno vlogo, ki sploh ni tako minorna. Že glasbeni uredniki nosimo pomembno nalogo v zadovoljevanju zelo širokih glasbenih okusov in moramo krmariti med željami in našo lastno estetiko. Verjemite, ni enostavno. Je pa tako, da če nacionalni medij ne bo poskrbel za otroško, mladinsko, ljudsko, zborovsko, glasbo pihalnih orkestrov in godb ter šanson, nihče ne bo. Kljub vsemu mi letno na terenu in v naših studiih posnamemo ter arhiviramo ogromno koncertov, ki se nato predvajajo v etru nacionalnega medija. Če mi tega ne naredimo, potem vseh teh glasbenih vsebin ni. Prav tako je s projekti, kot je Festival slovenskega šansona. So sicer velik organizacijski in finančni zalogaj a ravno za to smo tukaj. Kaj bomo pustili zanamcem, je naša odgovornost. Upam, da ne praznih arhivov. Na tem mestu se moram zahvaliti Festivalu Velenje, ki je z nami vstopil v koprodukcijo in je na lokalni ravni izpeljal svojo nalogo več kot odlično. Nič ni samoumevno, tudi interes za nišne vsebine ne. Tega se moramo zavedati. Če bi morali opisati letošnji festival v treh besedah – katere bi izbrali? Drzen, sodoben in strasten. Šanson je glasbeni izraz, ki izhaja iz francoske tradicije in označuje pesem z izrazito literarno vsebino. Gre za intimno, pogosto pripovedno pesem, ki združuje poetičen besedilo z občutljivo, minimalistično glasbeno spremljavo, običajno kitaro ali klavirjem. V središču šansona je zgodba ali čustvo, pogosto melanholično, nostalgično ali refleksivno, pri čemer izvajalec poudarja interpretacijo in besedilno izražanje bolj kot tehnično virtuoznost. Klasični primeri prihajajo iz Francije, a žanr je vplival tudi na glasbeno sceno drugod po svetu. Slovenski šanson 2025 Na festivalskem odru se bo v tokratni ediciji predstavilo enajst izbranih zasedb - pisana bera tako izvajalsko in glasbeno, tudi tematsko. Ton glasbenega večera bo, kot se za šanson leta 2025 spodobi, poetično klasičen in sodoben. Po odpetih tekmovalnih skladbah bo tričlanska strokovna komisija na prireditvi podelila nagrado za najboljše besedilo, najboljšo glasbo, nagrado za obetavnega mladega avtorja ali izvajalca ter veliko nagrado slovenski šanson 2025 za najboljši šanson v celoti. Na tekmovalnem odru se bodo predstavili (celotno predstavitev tekmovalcev si lahko ogledate tukaj ): 1. Matjaž Romih – Hohštapler 2. Café Noisette – Soška 3. Ana Mezgec in Nakána – Parkiram 4. Saša Lešnjek – Avtobus št. 6 5. Nina Virant – Vedno je pa tvoje lice 6. Urška Bergant – Zlati časi 7. Ana Maria Mitić – Oda vodovodarju 8. Žigan Krajnčan – Zrcalo 9. Nuša Ofentavšek (Uglašeni) – Zdaj je čas za naju dva 10. Primož Vidovič – Kruha in iger 11. Jure Ivanušič & Nordunk – Zrcalo družbe [caption id="attachment_38130" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Leta 2023 je slavil Tomaž Hostnik (Dekle iz zlatih sanj).[/caption] Posebna nagrada Na Festivalu Slovenskega šansona bodo podelili tudi nagrado Franeta Milčinskega - Ježka, ki bo letos podeljena že sedemintridesetič. Kdo bo prejemnik bo znan v nedeljo zvečer ... Dosedanji nagrajenci pa so: Marjan Marinc, Bojan Adamič, Srečko Golob, Urban Koder, Iztok Mlakar, Mojmir Sepe, Ervin Fritz, Jani Kovačič, Tomaž Pengov, Pavel Lužan, Gojmir Lešnjak, Vita Mavrič, Zlatko Šugman, Jure Ivanušič, Črt Škodlar, Nataša Tič Ralijan, Andrej Rozman Roza, Sašo Hribar, Kolektiv Narobov, Adi Smolar, Tone Partljič (za življenjsko delo), Lado Leskovar, Vinko Möderndorfer, Barbara Cerar, Tone Fornezzi - Tof (za življenjsko delo), Tilen Artač, Toni Gašperič, Marko Radmilović, Ljerka Belak, Desa Muck, Drago Mislej - Mef, Zoran Predin, Jurij Souček (za življenjsko delo), Marko Brecelj, Vlado Kreslin, Svetlana Makarovič, Vlado Poredoš, Tomaž Domicelj in Sašo Hribar (posthumno) ter Boris Cavazza. The post Festival slovenskega šansona 2025: Kateri šanson bo najboljši? appeared first on Evrovizija.com .
petek, 14. november
Raay se je po dolgem času pokazal javnosti, a je s svojim videzom presenetil vse
Raay je presenetil s svojim novim videzom. Marjetka in Raay Vovk sta zakonca, ki ustvarjata pod imenom Maraaya. Njune pesmi so pravi hiti, besedila pa imajo večkrat globok pomen. Tokrat pa sta se javila iz radia Štajerski val. Raay in Marjetka sta namreč ena izmed nastopajočih na Večeru s prijatelji, ki bo 21. novembra v Podčetrtku. […] Raay se je po dolgem času pokazal javnosti, a je s svojim videzom presenetil vse was first posted on 14 novembra, 2025 at 10:39 pop.
četrtek, 13. november
Bepop: Za praznike štejejo trenutki z ljudmi, ki jih imamo radi
Priljubljeni ženski trio Bepop se pred najlepšim časom v letu predstavlja z novo skladbo Za praznike, ki je bila ustvarjena v sodelovanju z Zborom Slovenske filharmonije. Dekleta pravijo, da nas skladba opominja, da so resnično pomembni trenutki tisti, ki jih preživimo z ljudmi, ki jih imamo radi – v toplini doma, ob pogovorih, smehu in spominih, ki ostanejo. Dekleta imajo z božično glasbo dolgoletno tradicijo. Leta 2004 je skupina Bepop izdala svoj prvi praznični album Božič je. Ta še danes spremlja mnoge slovenske domove ob praznikih. Letos bodo na seznam predvajanja dodale še to čisto novo skladbo Za praznike, ki bo ob svetlečih lučkah in vonju po piškotih združila vse generacije. Na kakšen način, pa so nam zaupale v prijetnem razgovoru ... [caption id="attachment_47609" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Marko Delbello Ocepek" align="none" width="1000"] [/media-credit] Bepop (Alenka, Tinkara in Ana)[/caption] Bepop Toplina in nežnost Draga dekleta ... glede na to, da ste znane po energiji, pozitivnosti in vokalni ubranosti, kako ste želele, da zveni najnovejša glasbena zgodba Za praznike – bolj kot melodija iskrene topline ali kot filmska zvočna kulisa decembrskega čudeža? Ko smo slišale prvo zasnovo pesmi, smo si nekako kar predstavljale, da z nami poje en mogočen zbor. S tem se je strinjala tudi avtorica pesmi in besedila Iris Ošlaj, ki je s to mislijo tudi nadaljevala pri ustvarjanju in zasnovi pesmi. V podobni verziji se še nikoli nismo predstavile in mislim, da je pesem izpadla tako ali celo še boljše, kot smo si predstavljale. In če nadaljujemo ... praznične melodije so v naših ušesih melodije polne topline in nežnosti. Bepop smo od nekdaj sinonim za nostalgijo oziroma energijo, vendar smo vse tri močno želele ustvariti eno krasno praznično balado, v sodelovanju še z nekom. Nekako smo bile enotne, da si želimo k sodelovanju povabiti večglasni zbor. Zelo smo hvaležne, da se je k našemu sodelovanju odzval Zbor Slovenske filharmonije, ki je dal celotni pesmi piko na i. Naj ob tem izpostavimo še zanimivo dejstvo, in sicer da smo pesem želele izdati že lansko leto, a smo se realizacije te ideje lotile prepozno. (smeh) A nič za to. Menimo, da je ravno sedaj pravi čas, v kar zelo močno verjamemo v to. Z Zborom Slovenske filharmonije nas je povezala naša Ana, ki je bila lansko leto gostja podkasta pri Tilnu Artaču. Tam so jo presenetili s petjem izvedbe naše pesmi Bodi zvezda. Ko smo iskale zbor, s katerim bi pesem posnele, je bil zbor Slovenske filharmonije najboljša izbira, ki ima še posebno dodano vrednost. Zadnja leta smo vajeni, da na odre prinašate dovršene projekte – glasbeno, vizualno in produkcijsko. Kako visoko si same postavite standarde, ko se odločate za nov komad in posledično nastop? V tem smo si vedno enotne – celostni pristop. Stremimo k temu, da so naše pesmi vedno pozitivne, navdihujoče in najbolj pomembno, iskrene. Tukaj se nam zdi, da je ključ. Četudi same ne napišemo besedila ali melodije, nam je izjemno pomembno, da se s pesmijo poistovetimo in smo ves čas ustvarjanja prisotne, aktivne. Glede na to, da danes živimo v precej vizualni dobi, nam je pomembno, da poleg pesmi naši publiki ponudimo tudi vizualno edicijo pesmi. Videospot je danes nuja, saj se glasba ne samo posluša, ampak tudi gleda. Mnogi imajo svoje playliste narejene na YouTube. Če žeimo, da nas umestijo tja, je dobro, da imamo tudi videospot. Ogromno nam pomeni celostna podoba. Poleg projektov, za katere se skrbno odločamo in za katerimi stojimo 100 %, vložimo tudi veliko truda na kakšen način projekt predstaviti občinstvu in nasploh, kako bomo izgledale. Včasih so drugi poskrbeli za nas, danes nam je veliko bolje in lažje, ko za vsem stojimo same. [caption id="attachment_47608" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Marko Delbello Ocepek" align="none" width="1000"] [/media-credit] Bepop in Zbor Slovenske filharmonije[/caption] Nostalgija in svežina pesmi Pesem Za praznike nam daje občutek in toplino starih časov, a hkrati prinaša sodoben zvok. Kako ste našle pravo ravnovesje med nostalgijo in svežino? To je dobro ujela Iris Ošlaj, ki je napisala oboje, besedilo in melodijo. Nam je pa ves čas pošiljala glasovna sporočila o napredku pesmi. Zapela kakšno idejo ali jo celo zaigrala na klavir. Me pa smo nato podale svoje občutke, misli in želje. Nekako smo našle način, kako naše misli, želje in pričakovanja ujeti v pesem in smo res zelo ponosne na izdelek. To, da pesem prinaša sodoben zvok je seveda po našem mnenju prav, saj je vendar razlika v glasbenem napredku izpred dvajsetih let. Tudi me nismo več najstniške frklje in tako kot se človek ves čas spreminja in raste, se tudi naš odnos do glasbe. Če bi skladbo Za praznike predstavile na večjem glasbenem odru, kako bi jo predstavile? Bi bila to bolj intimna izvedba z zborom ali spektakel s polnim odrom lučk in snežnih efektov? Ana : Aboslutno jo vidim kot nekaj pompoznega, velikega in niti malo intimnega. Zbor pesmi doda mogočnost, veličino in to si zasluži največji oder in čim več luči. Alenka : Jaz si definitivno predstavljam začetek pesmi skoraj brez glasbene podlage samo z glasovi.. bolj bi se pesem stopnjevala, več elemtov bi se dodajalo. Pomoje idej za izvedbo, ne bi zmanjkalo. Tinkara: Se strinjam. Če govorimo o večjih glasbenih odrih, potem bi vključila zbor, luči, snežne efekte, plesalce, artiste in še bi lahko naštevala. [caption id="attachment_47610" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Marko Delbello Ocepek" align="none" width="1000"] [/media-credit] Bepop[/caption] Delček prispevala Neisha Sodelovanje z Neisho vedno prinese poseben glasbeni podpis. Kaj je tisto, kar Neisha kot soavtorica in aranžerka prinese v vašo glasbeno zgodbo? Neisha je postavila harmonijo za zbor, ki je v osnovi klasičen. Govorimo seveda o Zboru Slovenske filharmonije, ki se ne pojavlja pogosto v duetih s pop izvajalci. In to, da so se odločili sodelovati ravno z nami, je za nas izjemna čast. Neisha je, ob vedenju, da bo to pel klasični zbor, postavila vokale in všeč nam je, da so harmonije vseeno malo bolj drzne. Je pa seveda prispevala tudi svoje klavirske spretnosti. In klavir je tudi inštrument, ki v pesmi najbolj izstopa. Neisha je v naših očeh tako carica. In pika. Večkrat smo jo imele priložnost opazovati in občudovati pri delu. Je virtuozinja, ki ideje kar stresa iz rokava. Bepopke smo zelo vesele, ker je s svojimi idejami in znanjem nadgradila pesem Za praznike. Poleg zbora Slovenske harmonije je ona definitivna dodatna referenca, ki pesem postavi še na višji nivo. Besedilo pa je prispevala, kot ste že omenile, vaša prijateljica Iris Ošlaj, kajne? Ste ji pustile prosto pot pri tej zgodbi ali ste ji tudi kaj namignile, kar bi si želele slišati skozi besedilo? Navodila so bila, da želimo toplo, praznično pesem. Tako da jo bomo lahko vsako leto znova peli ob okraševanju smrekice in peki prazničnih piškotov. Smo se pa tudi me zelo angažirale pri nastajanju te pesmi. Iris je zelo dobro vedela, kaj si želimo. Nekaj navodil je vsekakor dobila in na koncu dostavila krasen rezultat. Verjamemo, da je za avtorja verjetno malenkost lažje nekaj ustvariti, če izvajalca dobro pozna in ona se je res izkazala, ker nas dobro pozna. Ve katere vrednote in prioritete so naše ključne. Zbor Slovenske filharmonije je pesmi dodal veličino. Ste razmišljale, da bi s tem zborom posnele še kakšno pesem? Ana : Dajmo lepo počasi. Korak po korak. Z Zborom slovenske filharmonije smo prvič stopile v kontakt, ko so me povabili v goste v njihov podcast 1, 2, 3 bis …, ki ga vodi Tilen Artač. Takrat smo se pogovarjali o petju, prav prijetna debata se je razvila. Ob koncu so me presenetili s prav posebno izvedbo pesmi Bodi zvezda. Povabili so me, da z njimi zapojem in takrat smo nekako (seveda še nevede) zasadili seme. Ko smo se s puncami pogovarjale o zborih, ki jih slišimo v tej pesmi, smo se na koncu strinjale, da si želimo najbolj profesionalnega v Sloveniji – Zbor slovenske filharmonije. [caption id="attachment_47612" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Marko Delbello Ocepek" align="none" width="1000"] [/media-credit] Bepop in Zbor Slovenske filharmonije[/caption] "Pesem Za praznike je ravno ugledala luč sveta. Želimo si, da bi jo ljudje spoznali, slišali in tudi poslušali. Na ta način želimo tudi širši publiki malo približati čarobnost zborovskega petja. To je nekaj veličastnega, odpre nove občutke in te popelje v popolnoma drug svet. Veselilo bi me, če bi tudi mlajši večkart zajadrali na kakšen tak koncert in si s tem še razširili svoja obzorja v umetnosti." Ana Na Evroviziji se (trenutno) ne vidijo Mimogrede, ko smo ravno evrovizijski portal, ki večino časa posveča Evroviziji ... Vas morda mika tudi evrovizijski oder? Če da, s kakšno skladbo bi se želele predstaviti? Ana : Joj, pred leti smo se pogovarjale o sodelovanju na kakšnem festivalu. Nekdo je omenil tudi Evrosong, ampak se takrat nismo počutile pripravljene za ta oder. Ne, da ne bi bile sposobne, pač pa smo takoj pomislile, kaj to prinese za seboj. Koliko obveznosti, vaj, voženj, itd. Me pa smo, poleg Bepop, vsaka v svojih projektih, ki nam tudi vzamejo čas in tu so seveda še naše družine. Tako, da smo to idejo dale malo »hold«. Alenka : Se pa tudi zavedamo, da je Evrosong precej drugačen kot leta nazaj, ko je pomembna cela zgodba oziroma šov. V primeru, da bi se prijavile, bi to bilo definitivno nekaj za evrovizijski oder. Trenutno smo z glavo v drugih projektih - glasbenih in osebnih. Tinkara : Tudi sama o tem ne razmišljam. Trenutno se prepuščam toku dogodkov s pesmijo Za praznike, malo pa priznam, da si kot izziv jemljem letno 2027, ko Bepop in oddaja Popstars praznujemo 25 let. Idej je ogromno in upam, da jih čimveč realiziramo. Videospot, ki smo ga prav tako že omenili, je vizualno kot filmska razglednica – mešanica elegance in domačnosti. Če bi pesem Za praznike bila film, kakšen bi bil? Ana : Za to se moramo zahvaliti Nikoli Janušiču, ki je dobro plul med valovi ženske energije, ki je na snemanju tega videospota zagotovo ni primanjkovalo. Sodelovale so tudi naše hčerke – kar šest jih imamo skupaj. Nikola je s svojo mirnostjo in potrpežljivostjo res dobro vijugal. Če bi bila pesem film, pa mislim, da bi govoril o preprosti punci, ki nikakor ne dobi priložnosti, da pokaže svoj talent – da zapoje. Na eni strani živi povprečno družinsko življenje, po drugi strani pa si želi velikega odra in stoječih ovacij. Seveda bi spoznala nekega prelepega moškega, ki bi jo podpiral pri tem in ji tudi pomagal tlakovati pot do tega velikega odra, kamor bi na koncu filma tudi stopila. Alenka : Jaz pa si predstavljam ravno obratno, neko žensko podobo, karieristko, oblegano z delom, ki nima časa za nikogar izven obveznosti, dokler ne spozna nekoga, ki jo umiri oziroma prizemlji, ji odpre oči, kar je res pomembno – lepi trenutki z ljubljenimi osebami. Se vidi, da gledam preveč božičnih filmov s podobnimi zgodbami. Tinkara : Kot žanr bi bila res verjetno romantični film. Ko takole gledam spot, bi rekla, da je kar nekakšen trailer filma, ki bi lahko govoril o življenjih nas treh. Vsaka ima toliko različnih projektov in dosežkov že za sabo, da bi bilo več kot dovolj potem za celovečerni film. [caption id="attachment_47614" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Tibor Golob" align="none" width="1000"] [/media-credit] Dekleta s hčerkami[/caption] Dolga glasbena pot Zasedba Bepop je med drugim tudi simbol slovenske pop tradicije. Kako danes gledate na svojo pot – od pop fenomena pred dobrimi 20-imi leti do današnje zrele pop skupine? Zelo smo ponosne na to. V naših začetkih smo velikokrat slišale besedno zvezo »muhe enodnevnice«. In ne vem, morda smo takrat ravno to morale slišati, da se je zasidralo v nas. Danes, po vseh teh letih še vedno stojimo na odrih po vsej Sloveniji. Še vedno ustvarjamo novo glasbo. Najbolj ponosne pa smo na to, da nas sprejemajo res različne generacije. Od otrok, do njihovih staršev in njihovih staršev. Zelo smo ponosne na vse, kar smo dosegli in nasploh kako smo se razvijali skozi leta. Še zmeraj smo dekleta prizemljena (brez diva faktorja), velikokrat se spominjamo kakšnih simpatičnih anekdot iz preteklosti in se smejimo zraven. Nasploh pa smo ponosne, ker naše pesmi še danes krožijo tudi med mlajšo generacijo. Že takrat pred leti so govorili, da je naša glasba za vse generacije, ta trditev se danes le še dodatno potrjuje. Zadnja leta opažamo, da se pri nas spet krepi zanimanje za dobre, spevne pop pesmi z močno melodijo. Čutite, da ste s svojo ustvarjalnostjo pripomogle k temu preporodu? Smo vesele, če je temu res tako. Seveda pa si želimo, da bi čim več ljudi poslušalo slovensko glasbo, naša ustvarjanja pa podpirali s tem, da pridejo na naše koncerte. Glasbeniki ustvarjamo s srcem in verjamemo v svoje projekte, katere tudi delimo z občinstvom. So si pa glasbeni okusi različni, kar ni narobe, predvsem je pomembno, da obstane slovenska glasba in da se ji da priložnost. [caption id="attachment_47611" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Tibor Golob" align="none" width="1000"] [/media-credit] Alenka, Ana in Tinkara[/caption] Naj končamo z glasbo In za konec: če bi morale za božični večer, ki bi bil obarvan evrovizijsko, zapeti tri pesmi – eno vašo, eno tujo in eno iz otroštva – katere bi izbrale in zakaj ravno te? Ana : Za praznike je pesem z zborom, ki bi na velikem evrovizijskem odru zagotovo izstopala. Nato je tu All I want for Christmas is you. To je pesem, ki v vsakem od nas zbudi neke prijetne občutke. Je hitra, kar pomeni, da bi nas tudi pognala na plesišče. Tretja? Naš kuža, od Hajdi. (smeh) Ne vem zakaj, to je prva pesem, ki mi je padla na pamet in imam na njo lepe spomine iz otroštva. (smeh) Alenka : Definitvno bi Bepopke izvedle pesem Za praznike z zborom. Sem pa prepričana, da bi nastop in pesem še dodatno nadgradile v duhu Evrovizije. Glede na to, da pa govorimo o evrovizijskem odru, bi bila daleč najbolj idealna energična pesem All I want for Christmas is you od Mariah Carey. Bi kar upala trditi, da vidim že celotno sceno in plesalce na odru. Od pesmi iz otroštva pa mi najbolj odzvanja melodija od Pop Design Na božično noč. Tinkara : Vidim, da sta prva in druga že izbrani, od šesmi in otroštva pa bi izbrala pesem od Rive Rock me baby. Vedno, ko jo slišim, me ravno spomni na Evrosong, na to Jugoslovansko zmago leta 1989, ki se je zelo dobro spominjam. Bila sem stara devet let, plesala in prepevala pred televizijo na to pesem. [caption id="attachment_47613" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Tibor Golob" align="none" width="1000"] [/media-credit] Bepop[/caption] The post Bepop: Za praznike štejejo trenutki z ljudmi, ki jih imamo radi appeared first on Evrovizija.com .
Logaj: Poleg učbenikov bodo morali strokovnjaki potrditi tudi delovne zvezke
Vlada je potrdila besedilo novel zakonov o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami ter o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Prva prinaša večjo učinkovitost in pravičnost sistema za otroke s posebnimi potrebami, druga pa poleg učbenikov še potrjevanje delovnih zvezkov na pristojnem strokovnem svetu, je na novinarski konferenci po seji vlade pojasni minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj. Vlada za oba predloga novel predlaga obravnavo v DZ po skrajšanem postopku.
Drugi dan smo zvečer iz Port Olry-ja odjadrali proti dobrih 80 milj oddaljenem otoku Vanua Lava. Celo noč nas je poganjal dober vzhodnik, zato smo že zjutraj lahko spustili sidro v zavetrnem delu zaliva nad Solo, glavnim naseljem otoške skupine Banks na severu Vanuatuja. Za ta del Pacifika ni tiskanih navtičnih vodičev, na spletu pa se najde poročila posameznih jadralcev, ki so jih objavili na svojih blogih in ta poročila so drugi jadralci povezali v nekakšen smiseln snop poročil po skupinah otokov. Ta poročila zdaj tudi sam pri načrtovanju poti uporabljam namesto vodiča in prebral sem, da na Vanua Lavi živijo tudi morski krokodili. Jutranje plavanje je zaradi krokodilov danes odpadlo, sem pa zato v postelji nadoknadil nekaj ur spanja, ki si ga ponoči zaradi jadranja nisem privoščil prav veliko. Po jutranjem počitku smo odveslali na obalo do anglikanskega misijona, kjer imajo šolo za duhovnike Melanezijske protestantske cerkve. Na plaži nas je pričakal mlad kandidat za duhovnika s svojo družino. Prijazno nas je postregel s sokom iz s sveže nabranih kokosovih orehov in nam nato razkazal misijon, šolo in študentsko naselje. Med drugim nam je povedal, da v bližnji reki zares živijo krokodili, ki plavajo tudi v morju in imajo za hrano ribe, želve in divje prašiče. Ljudi menda ne napadajo ?? Popoldne smo odpluli na južno stran zaliva in se sprehodili tudi po Soli. Naselje me je presenetilo s svojo čistostjo, urejenostjo in zelo lepo betonsko cesto speljano skozi razpotegnjeno naselje z večinoma preprostimi lesenimi hiškami. Da so domačini povsod prijazni, smo se že navadili. S policistom sem se spotoma dogovoril, da ga jutri obiščemo s potnimi listi pred odhodom proti Salomonovim otokom. Od sredine tedna naprej je napovedan precej krepak jugovzhodnik, katerega začetek bi rad čim bolje izkoristil za pot proti severu, še preden veter naredi prevelike valove. V Soli na Vanua Lavi smo v ponedeljek dopoldne v vaških trgovinicah in v vrtnariji pustili še zadnje vatuje in opravili izstopne formalnosti, nato pa dvignili sidro, razvili jadra in odpluli proti severu. Jadranje prvi dan je bilo živahno čez dan in še bolj živahno ponoči, ko so nas s krepkim vetrom in gostim dežjem preganjale plohe. Do večera smo jadrali mimo zadnjih severnih Vanuatskih otokov, na katerih se zaradi predpisov nismo smeli ustaviti. Drugi dan smo prišli do otoške skupine Santa Cruz na vzhodu Salomonovih otokov in jadrali mimo prvih otokov, na katerih se prav tako nismo smeli ustaviti, preden jutri na otoku Nendo ne opravimo Salomonskih vstopnih formalnosti. Carinik z Nenda, kateremu sem preko elektronske pošte najavil naš prihod in ga zraven prosil za dovoljenje za postanek na kateren od salomonskih otokov ob poti, me je v odgovoru in potrditvi še posebej opozoril na to, da se na teh otokih ne smemo ustaviti. < Jug Espiritu Santo Nadaljevanje 28.11.2025 Knjige Mirana Tepeša o dosedanjih podvigih Proti soncu Naš legendarni skakalec in jadralec Miran Tepeš se je v začetku novembra vrnil s svojega drugega potovanja okoli sveta. Celotno pot je preplul v dveh etapah. Prva se je pričela v Izoli v letu 2010. Po spletu okoliščin se je popotovanje po svetu zasukalo drugače, kot je to sprva načrtoval, NAKUP Z vetrom Mnogi jadralci, ki prvič objadrajo svet, po vrnitvi izjavijo, da so na poti našli samega sebe, Miran Tepeš pa ima bolj zanimiv odgovor: " Na poti nisem našel samega sebe, ker se tudi nisem iskal, sem pa zato videl veliko morja in nekaj zanimivih dežel." Na poti okoli sveta je preplul kar 26.541 navtičnih milj. NAKUP Veliki trije Knjiga Veliki trije je že tretji jadralski potopis Mirana Tepeša. V njej je opisano jadranje mimo znamenitih treh južnih rtov: rta Horn, rta Leeuwin in Rta dobrega upanja, jadranje čez južni Pacifik od Francoske Polinezije do Čila, jadranje do in okoli Avstralije ter Tasmanije in samostojno jadranje čez Indijski ocean. NAKUP Z jadrnico čez Arktiko Knjiga je jadralski potopis z zelo drugačne in zahtevne morske poti po ledenih morjih, med odročnimi otoki. V knjigi so na 256 straneh opisane dogodivščine s poti čez Arktiko in popestrene s 383 barvnimi fotografijami in zemljevidi. V prvem delu je opisana pot z jadrnico od Istre ... NAKUP Miran Tepeš Miran Tepeš bo letos poskusil izpeljati podvig, ki ga je do sedaj uspelo izvesti le redkim jadralcem na svetu. Iz Atlantika namerava zapluti v Tihi ocean skozi prehod imenovan Severozahodni prehod. Prehod je plovna pot skozi Arktični ocean vzdolž obale Severne Amerike. Prehod je večino leta zamrznjen in ga je možno prepluti le v redkih poletnih obdobjih, ko se arktični led stopi oziroma pomakne dovolj severno, da je plovba možna. Miran Tepeš pluje z litijevimi baterijami BlueCell. Na krovu ima tri bateriji Bluecell 100Ah12V s kapaciteto 3x100 Ah, ki tehtajo zgolj po 12 kg in imajo življenjsko dobo 3000 ciklov - globokih praznjenj. Besedilo in fotografije: Miran Tepeš
Miha Šepec o Šutarjevem zakonu: Pisati zakon je precej težje, kot ga kritizirati
"Dejstvo je, da varnostne problematike obstajajo. Nekdo jih je moral nasloviti in kdorkoli bi se lotil teh predpisov, bi ugriznil v kislo jabolko. Vedno bodo pomisleki o ustavni sprejemljivosti. Treba je razumeti, da je napisati zakonsko besedilo precej težje, kot pa ga kritizirati," je v oddaji Odmevi na TV Slovenija poudaril Miha Šepec s Pravne fakultete Univerze v Mariboru.