Iskanje: film
nedelja, 24. maj
Težko pričakovana zgodba o lakoti
Avtorica uspešnice Hamnet, po kateri so posneli istoimenski film, se vrača z zgodbo, ki obljublja močno čustveno izkušnjo.
Evrovizija praznuje 70 let sredi najhujše krize
Pred natanko 70 leti, 24. maja 1956, so se v gledališču Teatro Kursaal v švicarskem Luganu zbrali umetniki, ki so zastopali sedem televizijskih hiš. To ni bil navaden koncert; bil je pionirski, tehnološko izjemno zahteven eksperiment v televizijskem prenosu v živo in obenem ambiciozen projekt kulturnega sodelovanja celinske Evrope. Tistega večera se je, sprva tiho in v črno-beli tehniki, rodila legenda, ki jo danes poznamo kot Pesem Evrovizije. Sedem desetletij Evropska radiodifuzna zveza (EBU) te dni uradno praznuje 70. obletnico tega dogodka, ki je zrasel v največji glasbeni šov v živo na svetu. Govorimo o projektu, ki je skozi sedem desetletij pred zasloni združeval stotine milijonov gledalcev – a ta visoki jubilej letos namesto enotnega ponosa vseh javnih televizij prinaša predvsem globok razmislek o njegovi prihodnosti. [caption id="attachment_30360" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Sedež zveze EBU v Ženevi.[/caption] 70 let Pesmi Evrovizije Od črno-belih začetkov do današnjih globalnih spektaklov je Pesem Evrovizije nenehno premikala meje mogočega. V sedmih desetletjih neustavljivega ritma je prerasla v pravi kulturni fenomen in v tem času: postala globalna odskočna deska za več kot 1.800 edinstvenih skladb; razprostrla svoj bleščeči oder tisočem glasbenikov, med katerimi so nekateri prav tu tlakovali svojo pot med nesmrtne svetovne zvezde; izrisala glasbeni zemljevid Evrope, na katerem so svojo unikatno kulturno identiteto in pečat pustile kar tri zaporedne generacije izjemnih talentov; delovala kot tehnološki laboratorij prihodnosti, saj je neumorno orala ledino na področju satelitskih prenosov, televizijske produkcije v živo, interaktivnega glasovanja občinstva ter sodobnih digitalnih in pretočnih platform. Vseeno pa preteklost ni več jamstvo za mirno prihodnost Pesmi Evrovizije. V zadnjem obdobju so ostri politični razkoli in bojkoti več držav jasno pokazali, kako zahtevno je v kriznih časih vzdrževati skupno mednarodno platformo, ki naj bi skozi glasbo povezovala narode in generacije. Zaenkrat je razkol med nekaterimi članicami preprosto prevelik, da bi sploh lahko govorili o mirnejšem obdobju tega tekmovanja. Prvi mož Evrovizije Prvi mož Evrovizije kljub temu vztraja v svojem, skoraj pravljičnem svetu. Ob visokem jubileju namreč skozi uradno sporočilo za javnost ponuja popolnoma idealizirano sliko, ki žal ignorira trenutno realnost. »Pesem Evrovizije že 70 let kaže, kaj je mogoče, ko se javni mediji združijo s skupnim ciljem: ustvariti trenutke veselja, čustev in povezovanja, ki presegajo meje. Od majhnega gledališča v Luganu leta 1956 do današnjih stadionov in zaslonov po vsem svetu se Evrovizija nenehno razvija, pri tem pa ostaja zvesta svojemu ustanovnemu duhu – združevanju občinstva skozi glasbo,« je ob tem jubileju povedal Martin Green, direktor tekmovanja za Pesem Evrovizije. [caption id="attachment_47816" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: BBC / James Stack" align="none" width="1000"] [/media-credit] Martin Green na ESC 2023.[/caption] Restavriran posnetek iz leta 1956 Kljub aktualni krizi in razkolom med članicami pa EBU ne dopušča, da bi sedem desetletij tradicije zbledelo – rešitev pred pozabo namreč iščejo v različnih arhivih . Za obeležitev te obletnice EBU izdaja dve posebni vsebini, ki slavita izjemno zgodovino tekmovanja. Restavriran posnetek prve zmagovalke iz leta 1956 . EBU je v sodelovanju s švicarsko televizijo RSI, ki je del mreže SRG SSR, digitalno obnovil in remiksiral edini znani ohranjeni filmski posnetek zmagovalne skladbe s prve Pesmi Evrovizije. Posnetek, ki ga je ujel fotograf Vincenzo Vicari, prikazuje švicarsko predstavnico Lys Assia, ko 24. maja 1956 na odru Teatra Kursaal v Luganu znova izvaja svojo zmagovalno pesem Refrain. Gre za redek in dragocen pogled v same začetke Evrovizije. https://www.youtube.com/watch?v=9POvOONqAj0&t=278s Filmski negativi so bili skrbno shranjeni v arhivu RSI, vendar od devetdesetih let prejšnjega stoletja niso bili digitalizirani. Ker je tehnologija od takrat močno napredovala, je EBU stopil do RSI s predlogom za ponovno skeniranje, barvno korekcijo in digitalno restavriranje negativov v ultra visoki ločljivosti (4K). To bo občinstvu omogočilo, da enega najbolj zgodovinskih trenutkov tekmovanja doživi v jasnosti brez primere. Ohranjanje zgodovine Evrovizije »Ohranjanje zgodovine Pesmi Evrovizije mi je izjemno pri srcu. Ponosen sem, da je EBU lahko naročil to restavriranje, tako da bodo oboževalci lahko še vrsto let uživali v zmagovalnem nastopu Lys Assia v najboljši možni kakovosti,« je povedal Chris Fox, višji producent v digitalni ekipi Pesmi Evrovizije, ki je sodeloval pri projektu. »Filmski posnetek nastopa Lys Assia iz leta 1956 je ključni del švicarske avdiovizualne dediščine. S to novo digitalizacijo, izvedeno v sodelovanju z EBU, SRG SSR znova dokazuje ključno vlogo javne televizije pri varovanju tako ikonografskih zgodovinskih trenutkov,« pa je dodal Brecht Declercq, vodja arhiva pri RSI. Iskanje celotnih posnetkov prenosov Evrovizije iz let 1956 in 1964, ki se je začelo pred 70. tekmovanjem na Dunaju, se medtem nadaljuje. Poleg tega je arhiv Eurodex na spletni strani eurovision.com posodobljen z zbirko Vicarijevih fotografij s tekmovanja leta 1956, ki jih je odstopil zgodovinski arhiv mesta Lugano. [caption id="attachment_11798" align="alignnone" width="844"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="844"] [/media-credit] Lys Assia na Pesmi Evrovizije 2016.[/caption] »Über die Brücke gehn« Druga izdaja ob obletnici je posebej produciran poklon v obliki filma, ki slavi sedem desetletij umetnikov in občinstva, ki jih resnično združuje geslo »Združeni v glasbi«. Film, ki je posnet na podlagi originalnega nastopa v živo z nemško evrovizijsko pesmijo iz leta 1986 Über die Brücke gehn v izvedbi Ingrid Peters, prepleta čustvene trenutke objemov umetnikov na odru in v zaodrju skozi celotno zgodovino Evrovizije – od najzgodnejših prenosov v petdesetih in šestdesetih letih do zmage bolgarske pevke Dare 16. maja 2026 na Dunaju. [caption id="attachment_50129" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: ORF/Thomas Ramstorfer" align="none" width="1000"] [/media-credit] Zmagovalni trenutek za Daro.[/caption] Crossing The Bridge Naslov pesmi – »Prečkati most« – in njeno besedilo o povezovanju, upanju in skupnem napredku močno odmevata z zgodbo in vrednotami današnje Evrovizije. Skozi spreminjajoča se desetletja, tehnologije in generacije je Pesem Evrovizije prek univerzalnega jezika glasbe neutrudno gradila mostove med državami in kulturami, umetniki in občinstvom. Film uporablja izvirni nastop skladbe Über die Brücke gehn, ki ga je odstopila norveška televizija NRK, vrhunec pa doseže s prizori s 70. Pesmi Evrovizije na Dunaju, kjer je bolgarska televizija BNT proslavila svojo sploh prvo evrovizijsko zmago z najvišjo razliko v točkah doslej. S tem je zgodba tekmovanja sklenila krog in vstopila v novo dobo. https://www.youtube.com/watch?v=8LziZ3gX7uc The post Evrovizija praznuje 70 let sredi najhujše krize appeared first on Evrovizija.com .
Vse težave Odiseje: filma sploh še niso predvajali, pa že jezi internet
Christopher Nolan se po uspehu Oppenheimerja vrača z eno najbolj ambicioznih filmskih adaptacij zadnjih let – Homerjevo Odisejo. Čeprav fantazijski ak
Ta teden v slovenska kina prihajata dve filmski novosti – prva je akcijski triler ‘Točka vžiga’, druga pa animirana družinska pustolovščina ‘Tafiti’. V četrtek, 28. maja, bo v slovenskih kinodvoranah na vrsti premiera…
Tudi sama je bila presenečena, da je dobila dostop do računa za gledanje filmov in serij na Netflixu
TV namig: Pedro Pascal ali Chris Evans? Odloča Dakota Johnson
Drugi film nadarjene Celine Song je zanimiv uvid v svet zmenkov in ljubezenskih odnosov.
sobota, 23. maj
Zlata palma v Cannesu letos v roke romunskemu režiserju Cristianu Mungiuju
Na 79. filmskem festivalu v Cannesu je najprestižnejšo nagrado, zlato palmo, prejel film Fjord romunskega režiserja Cristiana Mungiuja.
Mandalorec in Grogu: za ljudi z veseljem v življenju
Mandalorec in Grogu ni film, ki bi "rešil" Vojno zvezd, temveč zabavna in akcije polna pustolovščina, ki bo bolj navdušila mlade gledalce kot pa zagrizene in obsesivne oboževalce.
petek, 22. maj
Evrovizija praznuje 70 let: 24. maja 1956 se je rodil evropski glasbeni spektakel
Vse se je začelo leta 1956 – v času, ko je bila televizija v večini evropskih držav še v povojih. Nekaj let prej je bila ustanovljena Evropska radiodifuzna zveza, bolj znana kot Evrovizija oziroma European Broadcasting Union (EBU), ki je med članicami skrbela za izmenjavo informativnih, športnih in zabavnih programov. Njene članice so bile izključno državne televizije, saj zasebnih televizijskih postaj takrat praktično še ni bilo. Prav v tem obdobju je švicarski vizionar Marcel Bezençon po zgledu italijanskega festivala Sanremo, ki je zaživel leta 1951, predlagal idejo o mednarodnem glasbenem tekmovanju evropskih držav. Od kje ime Evrovizija? Izraz » Evrovizija « je istega leta 1951 prvi uporabil britanski novinar George Campey v članku o evropski televiziji za časopis London Evening Standard . Kasneje je beseda postala sinonim za največje evropsko glasbeno tekmovanje. [caption id="attachment_13834" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto; Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Lys Assia (levo) kot prva zmagovalka na ESC 1956.[/caption] Prvič le sedem držav Leta 1956 je Lugano gostil sploh prvo Pesem Evrovizije 1956 . V elegantnem gledališču Teatro Kursaal, v italijansko govorečem delu Švice, je nastopilo sedem držav, vsaka pa je predstavila po dve skladbi. Dogodek je bil neprimerljivo bolj intimen od današnjega evrovizijskega spektakla – brez polfinalov, brez televotinga, brez bleščečih LED-zaslonov in večstopenjskih odrov. A prav v tej preprostosti je tičala njegova moč: povojna Evropa je skozi glasbo iskala skupni jezik, povezovanje in občutek novega začetka. Belgijo sta zastopala Fud Leclerc s pesmijo Messieurs les noyés de la Seine ter Mony Marc s skladbo Le Plus Beau Jour de ma vie. Francija je stavila na Mathé Altéry in pesem Le Temps perdu, drugo francosko predstavnico pa je predstavljala Dany Dauberson s skladbo Il est là. https://www.youtube.com/watch?v=cGdLnhMfScs Nemčijo sta zastopala tedaj že priljubljeni Freddy Quinn s skladbo So geht das jede Nacht ter Walter Andreas Schwarz s pesmijo Im Wartesaal zum großen Glück. Italija , ki je bila s festivalom v Sanremu glavni navdih za nastanek Evrovizije, je v Lugano poslala Franco Raimondi s skladbo Aprite le finestre in Tonino Torrielli s pesmijo Amami se vuoi. Luksemburg je zastopala Michèle Arnaud z dvema francoskima šansonoma – Les Amants de minuit in Ne crois pas. Nizozemska je nastopila s Corry Brokken, ki je zapela Voorgoed voorbij, ter Jetty Paerl s skladbo De vogels van Holland. Država gostiteljica Švica pa je na premiernem izboru stavila na Lys Assia, ki je nastopila z dvema skladbama – Das alte Karussell in Refrain. Prav slednja je nato postala prva zmagovalna pesem v zgodovini Evrovizije. Prvi izbor Pesem Evrovizije 1956 je 24. maja 1956 potekal v gledališču Teatro Kursaal v Lugano , že premierni evrovizijski večer pa ni minil brez rahlega priokusa diplomacije in zakulisnih ugibanj. Luksemburg namreč svojih žirantov ni poslal v Švico, temveč je glasovanje zaupal kar dvema Švicarjema. Zato ni bilo posebno veliko presenečenje, da je zmagoslavje ostalo pri gostiteljih – slavila je švicarska pevka Lys Assia s skladbo Refrain . Tako se je začela zgodba največjega televizijskega glasbenega spektakla na svetu. https://www.youtube.com/watch?v=1HKSP_HQ5hk&list=RD1HKSP_HQ5hk&start_radio=1 Zmagovalka Lys Assia Prva evrovizijska zmagovalka Lys Assia je na Pesmi Evrovizije slavila daljnega leta 1956, in sicer s pesmijo Refrain. Dama, ki se je poslovila leta 2018 , nam je na Evroviziji leta 2016 zaupala, da se je festival od njenega nastopa pa do danes precej spremenil. »Takrat smo imeli na voljo, če se prav spomnim, dve oziroma tri pesmi, ki smo ji lahko zapeli v angleščini oziroma francoščini. Bilo je le nekaj državic, na koncu pa so le razglasili zmagovalce, brez da bi nam podelili kakšno medaljo ali pokal.« Švicarska radiotelevizija je Lys Assia izbrala za svojo prvo predstavnico na festivalu za Pesem Evrovizije 1956 – zapela je dve pesmi, skladba Refrain pa je postala prva evrovizijska zmagovalka. Švico je zastopala tudi naslednje leto, a je bila šele osma, leta 1958 pa je s skladbo Giorgio zasedla drugo mesto. V petdesetih in šestdesetih letih je Lys Assia slovela v številnih evropskih državah, nastopila pa je tudi v številnih filmih. Znova pa je poizkusila srečo na nacionalnem ESC izboru Švice leta 2012 (C’était ma vie) in 2013 (All In Your Head), a ni bila dovolj prepričljiva. Na prvem izboru Pesmi Evrovizije 1956 , ki je bil zaradi še vedno razvijajoče se televizije predvsem radijski šov, se je predstavilo 14 skladb – vsaka država je nastopila z dvema pesmima. Tekmovanje, dolgo približno uro in štirideset minut, je povezoval Lohengrin Filipello , glasbenike pa je pod vodstvom Fernando Paggi spremljal 24-članski orkester. [caption id="attachment_22957" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Prva evrovizijska zmagovalka Lys Assia na ESC v Bakuju.[/caption] The post Evrovizija praznuje 70 let: 24. maja 1956 se je rodil evropski glasbeni spektakel appeared first on Evrovizija.com .
Helena Trojanska je zakuhala nov spor, jezi se tudi Elon Musk (FOTO)
Glavno vlogo je režiser Chris Nolan namenil temnopolti igralki. Izbira Lupite Nyong'o v filmu Odiseja je razjezila Elona Muska.
Kinorecenzija tedna: Siva cona
Elitni nasilneži v novem filmu Guya Ritchieja so medli in nekarizmatični.
Brata Krajnčan napovedujeta tudi film, skupni projekt se širi onkraj glasbe
Pri nastanku novega albuma so sodelovali tudi priznani glasbeniki in producenti iz Londona.
Jacob Elordi je postal eden najbolj iskanih igralcev svoje generacije, za to pa je bila zagotovo zaslužna tudi njegova vloga Elvisa Presleyja v filmu Priscilla. Film, ki je zdaj dostopen tudi na platformi VOYO, razkriva povsem drugačen pogled na kralja rock'n'rolla, več pa si lahko preberete v nadaljevanju.
četrtek, 21. maj
Te dni me je eden pozornih in tudi kritičnih (hvala, gospod Janez!) bralcev Družine, s katerim sem v stikih že dolga leta, spomnil na neki moj prispevek izpred 17 let, ki ga je slučajno našel med svojimi kopijami časopisnih člankov. Pa sem ga šel iz radovednosti pogledat tudi sam. »Moj Bog, v Sloveniji se nič ne spreminja ali pa gredo stvari celo s slabega na slabše!« sem zavzdihnil po branju. Sodopisovalec se je strinjal.
V omenjenem prispevku sem opozoril na zgodbo, v katero je bil februarja 2009 vpleten Janez Stanovnik, nekdanji predsednik borčevske organizacije. Možakar se je namreč v pogovoru za nacionalno televizijo v razpravi, ki se je sicer dotikala italijanskega dneva spomina na žrtve fojb, obregnil ob žalostno slovensko totalitarno zgodbo. Dejal je namreč: »… zdajle, ko mi razpravljamo o tej stvari /torej o italijanskem spominskem dnevu/, na kanalu dve /tj. na 2. programu TV Slovenija/ vrtijo film Otroci s Petrička, ki veste, da ne združuje Slovencev, ampak jih razdvaja ...
Umrl legendarni igralec, ki je nastopil v kultnih filmih in bil za svoje delo večkrat nagrajen
Žalostna novica se je razširila po družbenih omrežjih.
Dokumentarni film, v katerem spoznamo perujske kraje, kjer je deloval papež Leon XIV., in ljudi, ki se ga spominjajo kot duhovnika in škofa
David Sipoš, režiser in producent: »V filmu »Exodus 1945: Naša kri« so zgodbe navadnih ljudi, ki so se znašli v primežu ob koncu vojne, videli, če ne zbežijo, ne bodo mogli več ohraniti svojega življenja. Bog je blagoslovil na stotero načinov, da je ta projekt uspel. Kljub priznanju Zlata rola se mi zdi, da je […] The post David Sipoš: “Do zdaj smo imeli sedemdeset let zgodovinskih, vojnih filmov, ki o tem delu zgodovine niso spregovorili nič ali so povedali bore malo, ali sploh narobe.” appeared first on Demokracija .
TV namig: Ljudje, ki si drznejo misliti drugače
Dokumentarec Odkrivatelji je film o procesu odkrivanja – in o ljudeh, ki svet vidijo dlje, globlje in drugače.
sreda, 20. maj
Šport piše najlepše zgodbe tudi na filmskem platnu
Od 17. do 19. junija bo v Sloveniji potekal že peti Mednarodni filmski festival športnega filma, ki tudi letos prinaša bogat mednarodni program.
Sharon Stone (68) zablestela v Cannesu, najbolj komentiran pa je bil njen mladosten izgled
Sharon Stone, 68-letna zvezdnica filma Prvinski nagon, je na filmskem festivalu v Cannesu pritegnila veliko pozornosti. Na rdeči preprogi se je pojavila v dramatični črni obleki s pridihom glamurja starega Hollywooda.